Pozdravljeni! Moje ime je Danijel in sem pred kratkim na pomoč prišel svoji družini in začel delati v našem gostišču. Že od začetka te pandemije je moja glava nemirna. Vsako noč razmišljam o novih potezah in podvigih, da bi uspeli preživeti in bili sposobni poplačati račune. V kratkem obdobju je v meni veliko neprespanih noči. Vsak, ki me pozna ve, da se trudim na vseh področjih in da sem velik borec. Tak sem bil v športu in tak sem tudi na poslovnem področju. In tudi zdaj upam, da se ne bom vdal. Kaj me je pripeljalo do tega spisa? Neverjetno pasivno obnašanje države do nas. Moj oče Vlado, ki ga vsi poznate, je skupaj z mamo Štefico ustanovil Gostišče Dežmar s.p. To leto je dobil tudi srebrno plaketo za njegovo 25 letno delovanje. Odločil se je, da je njegove poti konec, da gre v zasluženo pokojnino, zato sva se z bratom Sinišo odločila prevzeti gostilno in najlažja pot je bila, da se preoblikujemo v d.o.o. s katerim smo prevzeli vse dolgove in obveznosti gostišča Dežmar s.p., vendar po zagotovilih vlade nismo deležni nikakršne pomoči!?? Razlog: podjetje je bilo ustanovljeno po 01.09.2020! Mi lahko, kdo prosim razloži zakaj ne bi bili upravičeni do pomoči?? Morda pa nas ni prizadela kriza? Morda ne plačujemo delavcev? Morda ne plačujemo davka državi? Gostišče Dežmar je pravni naslednik Gostišča Dežmar s.p., za pomoč pa to ne velja!!? Ne razumem, da ne smemo opravljati svojega dela, pomoči pa razen delavcev na čakanju ne dobimo? Upali smo na pomoč s katero bi morda celo preživeli v teh časih, obstali po 25 letih. Ta pomoč res ni velika, toda za nas je sedaj pomemben vsak euro. Zelo sem razočaran nad takšno odločitvijo, ki me je osebno zelo prizadela in mi dala misliti čemu še naprej tako? Vem, da bo nekomu všeč ko vidi človeka, ki je v težavah, vendar bom uspel, če ne v gostinstvu pa v neki drugi stvari, mogoče tudi v drugi državi. Drugi boste rekli prodajte hišo, avto. Jaz mu odgovorim ne bomo! Vse te stvari so si prislužili s svojimi rokami, svojim zdravjem moje oče, mama in brat. Jaz želim zaslužiti svoj denar, ustvariti svoje življenje, plačevati svoje obveznosti in delavce, kar mi je pa razen dostave sedaj onemogočeno. Z dostavo se res trudimo, da bomo uspeli obstati in da bomo lahko še po koncu pandemije gostili naše cenjene goste. Poseben pozdrav pa dobi policist, ki me ustavi pred policijsko postajo medtem, ko njegovemu kolegu dostavim malico in me kaznuje z 200€ za nenošenje očal? V teh težkih trenutkih ni sočloveka v tebi in mi odtrgaš od kruha 200€ zaradi nenošenja očal? Vseeno želim tudi tebi gospod policist in vsem vam miren in blagoslovljen božič!
P.S. Če ne bom uspel kot gostinec, mogoče pa mi uspe kot pisatelj
