»Špela Cesar je ljubiteljica oranžnih odtenkov in zvoka smeha. Dan ji olepša zven strun, jutranji ritual, v katerega je objeta zajetna količina čaja in hoja z bosimi nogami. Ne poveličuje ljudi, ki s svojo zaigranostjo tacajo po iskrenosti, temveč ljudi, ki s svojo iskrenostjo prekrivajo sledi tistih, ki so jih s svojo preračunljivostjo pustili. Uspeh je zanjo relativen in od vsakega posameznika samosvoj in oseben. Njena glasba je prav to. Osebna in samosvoja.« Njen talent je poleg petja tudi klasična masaža. Pred kratkimi se je odločila, da zopet zažene podvozje svoje masažne mize. Izdala je tri pesmi: »Za hip«, »Ostani« in »Smisel«.
Se lahko na kratko predstaviš?
Predstavitve mi ne gredo ravno po maslu, pa vendar… sem Špela Cesar, obožujem trenutke in barve neba ter dreves tik pred nevihto, zelo rada imam oranžne odtenke barv, moto: »Kjer ni hrane, tam nas ni, kjer je hrana, tam smo vsi«, je vsekakor meni zelo pri srcu, kot zanimivost lahko povem, da ne jem živali, ker se mi zdi to brezveze in nepotrebno, če bi še enkrat imela 20 let in se odločala za študij, bi namesto študija, šla v kakšno posebno državo in se izverzirala v izdelavi sladoleda. Tako bi morda sedaj, nekje ob morju, imela svoj štant s sladoledom in se mi zdi, da bi mi bilo prav v redu. Drugače pa sem velik ljubitelj hribov, rek in jezer. Skorajda mi je bolj pri srcu hribovit/gorski svet, kot obala. Morda tudi zato, ker sem študirala ob obali in sem dobila količino morskega zraka dovolj za vsa leta vnaprej. Rada hodim z bosimi nogami, s copati smo v skrhanem odnosu in se jim izogibam že od nekdaj. Nič kaj zanimivo, za začetek pa je.
Od kje je začela izvirati ljubezen do glasbe?
Glasba mislim, da ne samo, da izvira iz mojih najljubših in najlepših delov telesa in duše, pač pa je del mene, kot celote – jaz sem glasba. Večkrat sem že pomislila: »Kaj bi delala, če mi ne bi bilo treba služit denarja?« in vsakič znova sem si iskreno odgovorila: »ustvarjala musko.«
Kdaj točno sem se pričela ukvarjati z njo zelo težko rečem, ker, kot pravim, glasba je bila od nekdaj del mene, moja družina je izredno glasbena in je bilo samo vprašanje časa, s čim in kako bom pa jaz izražala svojo glasbeno interpretacijo. Nastopala sem pa že od malega (v garaži, na terasi, v sobi, v šoli, … povsod).
Kakšno zvrst izvajaš?
Če bi opredeljevala svojo glasbo, bi opredelila sebe ter se postavila v okvir in to bi bilo v popolnem nasprotju s tem, kar sem in kar počnem.
Kje potekajo tvoji nastopi?
Na odru, v mislih.
Sama pišeš pesmi?
Sama ustvarim celotno pesem. Ideje se porodijo med samim igranjem kitare, momljanjem melodije, ali pa na dan, ko imam resnično polno dobrih zamisli za skladanje. To se zgodi parkrat na mesec. Takrat vzamem kitaro, svinčnik in papir, ter pišem in igram.
Tvoji največji uspehi?
Da sem.
Kaj se najbolj spominjaš v otroštvu, v domačem kraju? Kaj pogrešaš?
Res sem hvaležna, da sem morda ena izmed tistih zadnjih generacij, ki je doživljala otroštvo v vsej svoji pristnosti in preprostosti ter v večinskem delu zunaj, ne glede na vreme. Vsekakor se najbolj spominjam igranja po vasi z bratom in sosedi. Od jutra do mraka. Morda pogrešam ravno te odnose, ki so danes le še malenkost v primerjavi z nekoč. Sedaj smo že odrasli in prevzemamo odgovornosti odraslega življenja in tekom vseh let šolanja, študija v drugih krajih, si seveda pridobiš druga prijateljstva in postaviš v prioriteto odnosov ravno te, odnosi izpred nekaj let pa ostanejo v najlepših spominih. Tudi to je lep dar. Pa seveda, da ne pozabim omeniti…pogrešam tišino pred prometom. Čez našo vas poteka ena izmed bolj prometnih cest in je velikokrat, predvsem ob prometnih konicah, precej nadležno in hrupno. Če bi lahko izdolbla cesto in jo postavila nekam drugam…bi jo.
Kaj je tvoja največja želja?
Najti ljubezen, ki bo čista in pristna. Delati na področju na katerem delam že sedaj (v vzgoji in izobraževanju) in da bom še naprej delala s srcem in manj z umom. Pa da ne bi nikoli potrebovala proteze za zobe! 😀
Tvoji idoli?
Moja stara mama Ana.
Kakšne imaš cilje in načrte za prihodnost?
V roku enega leta oddat magistrsko nalogo, oditi v tujino, narediti tečaj meditacije in meditirati, se izverzirati za samoprodukcijo glasbe, vsako jutri ob petih vstati, jesti čim manj sladkarij, se odločiti za spremembo frizure, več kvačkati, se naučiti kakšen dodaten instrument, biti manj pozabljiva…in še kaj bi se našlo.
K.N.
