Problematike nasilja nad starejšimi se bo treba lotiti s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, tudi z reševanjem kadrovske problematike v domovih za starejše (DSO), so sklenili na včerajšnjem posvetu o preprečevanju nasilja nad starejšimi na ministrstvu za solidarno prihodnost. Sklenili so tudi dogovor o oblikovanju posebne strategije na tem področju.
Med kratkoročnimi ukrepi za reševanje problematike nasilja nad starejšimi je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v izjavi za javnost po posvetu naštel pregled vseh protokolov na tem področju ter predstavitev priročnika za delo na področju nasilja nad starejšimi, vključno s potencialnim naborom izobraževanj.
Po ministrovih besedah se bodo o tem pogovarjali na naslednjem sestanku, ko bo govora tudi o kadrovski problematiki in o področju kadrovskih normativov na tem področju. Sklenili so tudi, da potrebuje Slovenija posebno strategijo, ki bo naslavljala nasilje nad starejšimi in akcijski načrt, je izpostavil Maljevac.
Udeleženci današnjega posveta o preprečevanju nasilja nad starejšimi, na katerega je ministrstvo povabilo vse ključne deležnike s področja socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, so se strinjali, da je ukrepanje nujno, so po sestanku sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost.
“Danes smo se z vabljenimi srečali, da spregovorimo o problematiki nasilja nad starejšimi, izmenjamo poglede in oblikujemo načrt za učinkovit boj proti nasilju. Problematiko nasilja moramo vedno naslavljati z vso resnostjo in razumevanjem njene kompleksnosti,” je izpostavil minister Maljevac. Poudaril je, da nasilni dogodek, ki se je pretekli teden zgodil v DSO Trebnje, ne odraža splošnega stanja v domovih.
“Zaposleni v domovih starejših so predani poslanstvu, strokovni in srčni. Predstavljajo steber socialnega varstva, čeprav je njihovo delo prevečkrat spregledano,” je poudaril minister.
Udeleženci posveta so se v svojih razpravah strinjali, da je v reševanju problematike nujno aktivno in uglašeno sodelovanje civilne družbe, strokovne javnosti in resornega ministrstva.
Valerija Lekić Poljšak in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije sta izpostavila, da mora država povečati svoja prizadevanja za krepitev kadrovskih normativov, zagotoviti enak standard nadzora za vse in ukrepati za podporo starejšim tako v institucijah kot zunaj njih. “Država mora začeti z vzpostavitvijo baze, na kateri bi se nato zgradila strategija in akcijski načrt,” je poudarila Lekić Poljšak.
Kot je izpostavila v izjavi za javnost po posvetu, v skupnosti že vrsto let obsojajo vsakršno nasilje nad starejšimi, opozarjajo pa tudi na sistemske rešitve, ki bi zmanjšale tveganja za vse vrste nasilja.
“Želimo si, da bi danes sprejete dogovore uresničili čim prej, tako, kot je rekel minister,” je poudarila Lekić Poljšak. Med nujnimi ukrepi je izpostavila tudi sprejetje kadrovskih normativov na področju zdravstvene nege, ki so “v predalu ministrstva za zdravje že deset let.”
Predstavnica društva Srebrna nit Darinka Klemenc pa je v izjavi za javnost po posvetu med drugim spomnila na izsledke raziskav, ki kažejo, da je nasilja nad starejšimi za domačimi stenami bistveno več, kot vemo zanj, vendar pa starejši o tem zelo težko spregovorijo. Veliko je tudi osamljenosti in zanemarjanja starejših oseb, je izpostavila. “Tudi nazivanje stari, starci, starostniki in seniorji v slovenskem jezikoslovju nimajo kaj iskati,” je poudarila.
Kot so še sporočili z ministrstva, je bila pomembnost izobrazbe mladih v boju proti nasilju nad starejšimi skupna točka razprave vseh deležnikov, ki so se udeležili današnjega posveta.
Ana Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka je poudarila, da je treba v izobraževalne procese vključiti vzgajanje z empatijo, spoštovanjem in razumevanjem procesa staranja.
Monika Ažman in Draga Štromajer iz Zbornice zdravstvene in babiške nege pa sta se na posvetu osredotočili na manko strokovnjakov, ki bi bili z znanjem opolnomočeni za pogovor po prijavi zlorabe s strani žrtve ali osebe, ki je nasilje zaznala. Dodali sta, da mora uvajanje pripravnikov, dijakov, študentov in vseh ostalih v delo v socialnovarstvenih zavodih postati del osnovnih nalog zaposlenih, so med drugim sporočili z ministrstva.
STA.
