Ko se pojavijo v javnosti, pogosto naletijo na navdušenje mimoidočih: “O, mažoretke! Kdaj nastopate?” Potem pa hitro sledijo vprašanja, od kod so ali katero društvo zastopajo, nam zaupajo dekleta, ki v Novem mestu skrbijo za razvoj mažoretne dejavnosti. Ja, samo dekleta. Fantje namreč po pravilniku Mažoretne zveze Slovenije, v katero so novomeške mažorete vključene, na tekmovanjih ne smejo sodelovati.
Klub Novomeških mažoret sicer deluje že od leta 2007, mažorete se redno pojavljajo na kulturnih, športnih in drugih prireditvah. Letno opravijo okoli 40 nastopov po celotni Sloveniji, pa tudi v tujini, največ pa seveda v domačem kraju. Kljub temu, da jih nekateri someščani še ne poznajo, pa nam povejo, da jih je vsako leto več.
“Trenutno v našem klubu pleše 57 deklet. Najmlajša ima 6 let, najstarejša pa 23 let. Navdušenje za to zvrst plesa pri nas vsako leto raste. Dekleta v času vpisov množično prihajajo v klub in zelo uživajo v tem, kar počnejo,” nam pove Nika Fink, ki je vodenje društva prevzela konec lanskega poletja.
Mažoretka je dekle v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka in pleše, navadno ob spremljavi godbe na pihala. Tako pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pa vendar mažorete počnejo še marsikaj drugega. Res je, da včasih plešejo na glasbo godbe na pihala, največkrat pa nastopijo brez njih – z drugo glasbeno podlago. Pogosto opravljajo tudi protokolarne naloge. Sodelujejo na podelitvah odličij ali na dogodek sprejmejo pomembne goste. Tekmovanja pa so tista, v katera vsako sezono vložijo največ dela in svojega časa.
“Na državno prvenstvo se pripravljamo nekje od oktobra do maja. Nato se na podlagi rezultatov najboljše skupine in posameznice uvrstijo naprej na evropsko prvenstvo. Koreografije ostanejo večinoma enake, izpopolnjujemo jih nekje od julija do septembra,” priprave opiše predsednica.
Ker je mažoret v Novem mestu vsako leto več, morajo biti seveda razvrščene v nekakšne manjše skupine. Delijo se glede na starost. Dekleta se lahko v društvo vpišejo pri šestih letih in v najmlajši – cici skupini plešejo do osmega leta starosti. Učijo se osnovnih mažoretnih korakov, vseeno pa nekajkrat letno nastopijo na prireditvah in se prav tako kot starejše kolegice udeležijo državnega prvenstva. Od tukaj nadaljujejo naprej v višje starostne kategorije, kjer nadgrajujejo svoje znanje. Število nastopov je vse večje, prav tako pa je doma vse več razbitih žarnic, ko dekleta v hladnejših mesecih koreografije pred treningi vadijo kar v svojih sobah. Kadetke so deklice, stare od 9 do 11 let, juniorke od 12 do 14 let. Najstarejša tekmovalna skupina je skupina senior, kjer plešejo srednješolke in starejša dekleta. “V prihodnosti želimo imeti tudi mažoretni vrtec, da bi bile del mažoretne dejavnosti pri nas lahko tudi mlajše deklice, ki še ne hodijo v šolo. Prav tako so v zadnjem času v Mažoretni zvezi Slovenije nastale tudi XXL skupine, kjer plešejo ženske, starejše od 30 let. To je super priložnost za rekreacijo, ples in druženje za vse naše mame, tete in ostale navijačice,” nam plane za širjenje društva zaupa Nika Fink.
Ni skrivnost, da mažorete ponosno predstavljajo svoje mesto po celotni Sloveniji in občasno tudi v tujini. Njihove uniforme odražajo občinske barve, nekatere mažorete napis mesta nosijo na hrbtu, imajo na klobuku našit grb ali katerega od drugih simbolov. Uniforma mora na tekmovanjih vsebovati vse kose, predpisane v pravilniku tekmovanja. V mlajših kategorijah imajo dekleta obute startaske, oblečeno krilo in bodi, na glavi pa največkrat baretko. Kasneje startaske zamenjajo za škornje, baretko pa za klobuk. Dodajo tudi jakno, ki ji pravijo blazer.
Njihova največja značilnost je mažoretna palica. Pa je tudi ta zamenljiva. Mažorete plešejo tudi s pomponi. To so cofi, podobni tistim, ki jih imajo navijačice. S čim pa se več ukvarjajo novomeške mažorete? “Prav s pomponi smo osvojile svojo prvo skupinsko medaljo na evropskih prvenstvih. Trenutno sicer več delamo na tehniki s palico, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj je za nami najuspešnejša sezona v zgodovini društva. Vendar vseeno ne izključujemo možnosti, da bi še kdaj tekmovale tudi s cofi.”
Tekom našega pogovora z vodjo mažoret v Novem mestu smo ugotovili, da dejavnosti posvetijo zelo veliko svojega časa. Sogovornica nam je na koncu zaupala, da ne gre le za hobi ali občasno dejavnost. Dekleta imajo razna druženja tudi izven treningov in nastopov, za njih je to nekako način življenja. Skupaj so prepotovala že osem držav, največkrat pa si najboljše prijateljice najdejo prav znotraj svoje mažoretne skupine.
