Živeti v krajih, bogatih z gozdom in zelenimi površinami je na nek način dvorezen meč-predvsem kar se okužb s klopi tiče. Lepi dnevi vabijo v naravo, z višjimi temperaturami pa se poveča tudi aktivnost klopov. Okužen klop pa lahko za vedno spremeni življenje posameznika.
Med najpogostejše bolezni, ki jih povzročajo klopi, pri nas sodi Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem, vsako leto opozarja NIJZ.
»Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol),« navaja Nacinonalni inštitut za varovanje zdravja.
V nekaj dneh do obdobja treh tednov po prehodnem izboljšanju nastopi faza z visoko temperaturo, ki jo spremlja močan glavobol in slabost ter bruhanje. Nekateri oboleli lahko izgubijo zavest, nastopi lahko tudi smrt (v 1 do 2 % odraslih bolnikov) Sprememb na koži pri klopnem meningoencefalitisu načeloma ni opaziti.
Tudi, ko je stanje boljše, pacienti opažajo dolgotrajne glavobole in opozarjajo na zmanjšano delovno sposobnost, bolniki se težko skoncentrirajo, soočajo se z ohromelostjo.
Vbod klopa ne boli
Ob večerni negi preglejte svoje telo, če opazite klopa, ga previdno odstranite. Uporaba olja, petroleja in ostali prijemi so ostali v preteklosti in niso pravilni. »Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo,« dodaja NIJZ.
Razširil se je rek, da je v gozdu bolje srečati medveda, kot dobiti okuženega klopa. A klop se ne nahaja le v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, temveč tudi v travi in celo na vrtovih. Z nadmorsko višino nad 600 metri je klopov manj. Ob milih zimah in vlažnih pomladih so klopi še posebej aktivni. Nevarnost okužbe lahko zajema mesece vse od februarja pa tja do novembra.
Zaradi klopove sline, ki ima anestetični učinek, vbod ne boli. Prav tako ni viden na koži, zato še posebej previdno.
»Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. »Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo,« dodaja NIJZ. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, ki ga zdravstveni delavci priporočajo od enega leta starosti dalje. »Priporočljivo je cepljenje s prvima dvema odmerkoma opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 oziroma 9 do 12 mesecev, kar je odvisno od vrste cepiva, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri, pozneje pa na pet let,« navaja NIJZ.
Za osnovno zaščito pred klopi služijo oblačila, pri katerih je čim več pokrite kože. Oblačila naj bodo svetle barve, saj bomo klopa tako lažje opazili. Preden se odpravimo v naravo se namažimo ali napršimo z repelentom.
