Čeprav so trenutno temperature tako visoke, da ne potrebujemo dodatnega segrevanja, si ljudje med prazniki vseeno radi privoščijo kozarček kuhanega vina. Ali ste vedeli, da so v tem dišečem napitku uživali že stari Rimljani?
Pravzaprav so Rimljani, okoli leta 20 našega štetja, v vinu kuhali med, dodali so mu začimbe, kot so pope, lovor in žafran. Mešanico so nato zmešali z boljšim vinom, da se je zmehčala. Pijačo so konzervirali s pomočjo oglja. Če bi napitek narejen po tem postopku pili danes, ne bi potegnili vzporednice s kuhanim vinom kot ga poznamo – kljub vsemu, omenjen napitek velja za predhodnika kuhanega vina.
V 12. stoletju so Španci in Francozi množično pili ti. začinjeno vino. Zdravnik in teolog Arnaud de Villeneuve je celo zapisal recept te priljubljene pijače in ga objavil v svojih knjižnih delih. V 13. stoletju so v pristanišča prihajale ladje z zelišči in dišavnicami, ki so jih mešali z vinom.
Kuhano oziroma začinjeno vino je postalo popularno tudi na angleškem dvoru, zaželel si ga je tudi kralj Henrik III. In zahvaljujoč prej omenjenega de Villeneuve so po zapisanem receptu kralju pripravili napitek.
Kronane glave so kuhano vino predstavile širom Evrope. Zaradi grofa Janeza IV. je postalo priljubljeno v Nemčiji. Okoli leta 1420 so ga začeli piti tudi na Švedskem, saj ga je oboževal kralj Gustav I.
V 90. letih 19. stoletja so kuhano vino začeli ponujati na tradicionalnih božičnih sejmih v Nemčiji. Ponudniki so kar tekmovali med seboj, kdo bo pripravil boljšega. Obiskovalci tržnico so prav zaradi vina tako še raje prihajali in ta folklora se nadaljuje še danes.