Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane, kar je kilogram manj kot leto prej. Manj odpadne hrane je po podatkih statističnega urada nastalo v proizvodnji hrane, v gospodinjstvih in trgovini z živili, medtem ko jo je v gostinstvu in strežbi več. Največ odpadne hrane je bilo predelane v kompostarnah in bioplinarnah.
Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila lani 150.839 ton, kar je dva odstotka manj kot leta 2021, je danes objavil državni statistični urad.
Največ odpadne hrane je lani nastalo v gospodinjstvih, in sicer 70.285 ton, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2021.
V gostinstvu in strežbi hrane se je lani zavrglo 55.839 ton odpadne hrane, 20 odstotkov več kot leto prej.
V trgovini z živili so zavrgli 14.070 ton hrane, kar je v letni primerjavi dva odstotka manj.
Najmanj, 10.645 ton, odpadne hrane so leta 2022 zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane, 21 odstotkov manj kot leto prej.
Večino odpadne hrane so lani predelali aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah, v prvih 39,2 odstotka, v drugih pa 38,8 odstotka. Dobrih 21 odstotkov odpadne hrane je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Preostali slab odstotek so obdelali po drugih načinih obdelave (taki postopki so npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
VIR: SURS.