V dneh, ko se vse vrti okoli košarke, marsikdo pomisli tudi na Dunking Devilse. Skupina 60 akrobatov pod in nad koši ustvarja čarovnijo, ki ni nič manj privlačna, kot igra naše izbrane vrste. Marko Knafelc je eden od ustanovnih članov skupine in ponosen Dolenjec. Nad akrobatiko ga je navdušil profesor športne vzgoje na Šolskem centru Novo mesto Alojz Hlača. Ob začetku šolskega leta smo se s poklicnim akrobatom pogovarjali o pomenu športa in športne vzgoje.
Kdaj se je rodila ljubezen do akrobatike, vas je nad njo kdo posebej navdušil?
Akrobacije sem izvajal že kot otrok, samo rekreativno – na domači kavč in posteljo (smeh). Moja športna pot je vodila od alpskega smučanja do košarke. V drugem letniku srednje šole me je profesor športne vzgoje povabil, da se preizkusim v skoku na malo prožno ponjav in poizkusim zabiti v koš. Nad akrobatiko me je navdušil profesor športne vzgoje na Šolskem centru Novo mesto Alojz Hlača, kjer sem obiskoval tehnično gimnazijo. Všeč mi je bila energija v ekipi Leteči norci, bili smo ravno prav nori in radovedni, da smo poizkušali nove stvari. Te so nas potiskale iz cone udobja, rastli smo osebno in tudi kot ekipa. Nastopi pred polno dvorano, kjer te gledajo sošolci in cela šola – v tistem obdobju sem v tem neizmerno užival. Takrat sem bil star 16 let in od tistega trenutka dalje nisem prenehal s skakanjem. Postalo je del mojega življenja, moj hobi, moja kariera in moja prihodnost. Zdaj jih imam 34 let in nastopanje mi je v isto veselje, kot mi je bilo prvi dan.
Nad akrobatiko ste se torej navdušili v šoli, kako pomembna je dobra športna vzgoja za nadaljnjo ljubezen do športa?
Vsaka športna aktivnost v mladih letih ti da neko osnovo za nadaljnjo življenje. Že celo življenje se ukvarjam s športom, športna vzgoja je bila moj najljubši predmet v šoli, z veseljem sem zastopal svojo šolo na raznih državnih tekmovanjih. Mislim, da bi lahko v šoli športno aktivnost še bolj potencirali. Predvsem aktivnosti, ki temeljijo tudi na igri. V mladih letih je skozi igro vse lažje in prijetneje.
Želel bi si, da bi bilo več otrok aktivnih in da bi našli svojo ljubezen v športu. Mislim, da vsak lahko najde šport, ki mu ustreza. S športom pa je tesno povezano tudi druženje in prijateljstvo. Mislim, da se je druženje preveč preselilo na splet in je posledično vpadlo zanimanje za aktivnost. Opažam, da je tudi staršem lažje, da imajo otroka doma in ga ni potrebno voziti po treningih.
Kolikšno je zanimanje za vpis v skupino Dunking Devils?
Trenutno naše društvo šteje malo manj kot 60 članov in z vsakim letom se nam pridruži še nekaj novih članov. V Dunkling Devils Akademijo sprejmemo prav vsakega, ki je dopolnil 12 let in se želi preizkusiti v akrobatiki in skakanju na trampolin. Naši treningi potekajo v Ljubljanskem Trampolin Parku WOOP!, kjer imamo odlične pogoje za trening in razvoj novih motoričnih sposobnosti. Tako se lahko prav vsak preizkusi in zabije v koš. Če pa se zaljubi v šport in z nami ostane še nekoliko dlje, obstaja možnost, da postane del ekipe, ki hodi po svetu in nastopa.
Ste kdaj razmišljali, da bi akrobacije povezali še s kakšnim drugim športom, recimo rokometom?
Ja, tudi to smo že razmišljali in celo trenirali. Nastop, ki smo ga pripravili ni izgledal slabo, vendar pa se nam ni zdel preveč atraktiven, ker je sam cilj metanja žoge v gol velik, in niti ne izgleda tako zelo zahtevno. Pri košarki pa je obroč zelo majhen in cilj je zelo jasno določen in težak. Tako tudi gledalci bolj cenijo, ko akcija uspe (smeh). To je seveda samo moje mnenje in če bi vprašali katerega drugega našega člana, bi lahko povedal malo drugače. Ni pa rečeno, da se takšnih nastopov ne bomo lotili v prihodnje.
