Maškarade v Novem mestu nekdajIzraz maškarada pomeni organizirano prireditev, na kateri sodelujoči nosijo maske. Navadno se dogaja v zaprtem prostoru, dvorani, značilna je predvsem za mestno in trško okolje.V pustnem času so se Novomeščani že v preteklih obdobjih znali prijetno zabavati. Te prireditve so poimenovali tudi z različnimi imeni, kot so: maškarada, maskarada, maskerada, pustna veselica, ples v maskah, ples v kostumih, ples v krinkah, bal v šemah, kostumni venček, maškarni ples.
V drugi polovici 18. stoletja so se v Novem mestu plesi v predpustu in za pusta odvijali v dvorani v prvem nadstropju starega rotovža. V 19. stoletju so organizacije pustnih maškarad prevzela društva. Že sredi 19. stoletja naletimo v časopisju omembe pustnih plesov v maskah v prostorih novomeškega Kazinskega društva. O druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne so organizirane pustne plese v maskah začela organizirati tudi narodna društva, predvsem novomeška Čitalnica in Dolenjski Sokol. Maškarade so prirejali tako za odrasle kot tudi za otroke. Navadno so izbrali vodilno geslo – devizo, kateri so prilagodili celotno okraševanje prostorov Narodnega doma in tudi pustne kostume. Naj navedemo le nekaj teh tem: leta 1890 – Pariška razstava, 1903 – Lukežev semenj,1904 – Ljudska veselica v Beli cerkvi, 1906 – Letovišče Šmarjeta v letu 2000, 1907 – Rdeča noč ali Rdeča reduta, 1908 – Vrtna veselica, 1909 – Vseslovanski shod, 1911 – Otvoritev belokranjske železnice, 1923 – Kmečka svatba, 1924 – Vzorčni sejem, itd.
Novomeška Kazina je plese v maskah prirejala na pustno nedeljo, plesi v maskah Narodne čitalnice in narodnih društev pa so se odvijali na pustni torek. Pustne plese so imeli tudi v nekaterih novomeških gostilnah.
Za pustne maškarade je bilo potrebno kupiti vstopnico, maskirani člani društev, ki so prireditev pripravili, so imeli prost vstop, člani pa popust, popust tudi kostumirani nečlani. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, za ples je igrala domača ali najeta godba. Bolj podrobne opise takratnih imenitnih pustnih zabav v prostorih novomeškega Narodnega doma si bralec sedaj lahko sam prebere v digitalizirani obliki v Dolenjskih Novicah na spletu.S pomočjo novomeških fotografov očeta Hinka in sina Gvida Dolenca se je nekaj fotografskih utrinkov novomeškega pustnega vzdušja iz obdobja od druge polovice devetdesetih let 19. stoletja do štiridesetih let 20. stoletja ohranilo tudi nam.
Ivica Križ, kustosinja
