Dan danes, ko gremo na avtobus ali pa na sprehod vidimo, da skoraj vsi gledajo v telefon. S svojo multifunkcionalnostjo in neskončnim možnostmi uporabe omogočajo dosegljivost in povezanost 24 ur na dan. Po nekaterih statistikah uporabnik povprečno na dan pogleda na telefon kar 150-krat tudi do 200 krat na dan. To pomeni, da če smo budni 16 ur, gledamo na telefon vsake 4 minute. O zasvojenosti in posledicah teh naprav smo se pogovarjali s psihologinjo Špelo Reš iz LogOut-a, Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Danes si življenja brez mobilnih telefonov, računalnikov težko predstavljamo. Čas epidemije pa je mlade še bolj potisnil k večji uporabi pametnih naprav. Pa ne samo mlade tudi odrasle, ki so med popolnim zaprtjem države delali od doma. Čezmerna uporaba zaslonov pa lahko predstavlja škodljive učinke tako na razvoj kot na zdravje otrok.
12. avgusta leta 1999 so Združeni narodi razglasili mednarodni dan mladih z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in opozarjajo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno.
Zasloni niso in ne smejo biti “varuška”!
Posledice prekomerne rabe telefonov, televizije in drugih pametnih naprav so še posebej zaskrbljujoče v predšolskem obdobju opozarja Špela Reš. “Otroci, ki prekomerno uporabljajo zaslone dosegajo slabše rezultate na razvojnih testih, zaradi prekomernega časa za zasloni, je manj časa vloženega v gibanje, socialne stike, igro v živo, konkretno učenje, kar lahko rezultira v slabše razvite govorne sposobnosti, težave v socialnem in čustvenem razvoju in slabše kognitivno funkcioniranje in slabše razvite gibalne sposobnosti,” pravi. Nekateri starši začnejo mobilne telefone dajati otrokom že od malega, ko so stari par mesecev. Na to Reševa opozarja, da je taka praksa zelo rizična in ima lahko zelo negativne posledice. Otrok v zgodnjem življenjskem obdobju namreč potrebuje čvrst in konstanten odnos s staršem, saj mu to predstavlja varno in stabilno okolje in možnost razvoja čustvene povezanosti z drugo osebo. “Če je tak odnos poosto prekinjen z uporabo zaslonov (pri staršu ali pri otroku), bo otrok razvil nezaupanje v druge in v svet okrog sebe. Zasloni niso in ne smejo biti varuška,” opozarja.
Ali ste vedeli, da je prebivalstvo Slovenije glede na svetovno povprečje staro? Mladi (0-14 let) so v Sloveniji 15 % prebivalstva, v svetu pa 25 %. Starejši pa so pri nas 21 % prebivalstva, v svetu pa 10 %. (Vir: SURS)
Preveč sedenja za napravami in premalo gibanja
Otroci so bili v času epidemije prisiljeni več uporabljati računalnik, saj so morali opravljati šolske obveznosti. Končni rezultati so pokazali, da se je ta čas gibljivost otrok močno poslabšala. “Otroci in mladostniki so v času epidemije postali preveč zasedeni, njihove gibalne sposobnosti so se zmanjšale, povečala pa se je prekomerna teža,” pravi Špela. Kot opaža sama se je med otroci in mladostniki zmanjšala sposobnost poglobljene pozornosti, težje se skoncentrirajo in obdržijo fokus. “Možgani se, ob prekomerni uporabi zaslonskih vsebin, kot so Youtube, socialna omrežja, določene video igre, privadijo hitre menjave vsebin, površinske pozornosti, površinskega branja tekstov, močnih vidnih in slušnih dražljajev ipd. Uporabo zaslonov, četudi konstruktivno, namenjeno učenju, kot je npr. šolanje na daljavo, je treba pogosto prekiniti z vajami za razgibavanje prstov, dlani, hrbtenice, vratu, ramen, z vajami očesne gimnastike,” svetuje. Priporoča pa tudi uporabo pravil 20/20/2, ki pravi, da na vsakih 20 minut za zaslonom, za vsaj 20 sekund usmerimo pogled stran od zaslona, v točko v daljavi, da se oči spočijejo, vsaj 2 uri dnevno pa namenimo gibanju.
Izšle prve nacionalne smernice uporabe zaslovno pri otrocih in mladostnikih
V letošnjem juniju so primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije s strokovnjaki z drugih področij pripravili prve nacionalne Smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so staršem lahko v pomoč pri časovnem in vsebinskem nadzoru uporabe zaslonov pri otroku in mladostniku.
Zadnja leta se pediatri in ostali strokovnjaki vse pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi prekomerne uporabe naprav različne težave. Še posebej izstopajo predšolski otroci, katerih težava se pojavi že zgodaj v razvoju. Namen smernic je, da bi vsi strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kvalitete izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov.
Časovna priporočila za uporabo zaslonov v prostem času:
0-2 starosti: Do dopolnjenega drugega leta starosti naj otrok ne bo izpostavljen zaslonom.
2-5 starost: V starosti od 2 do 5 let naj se uporaba zaslonov časovno omeji na manj kot eno uro na dan v navzočnosti staršev, pri čemer naj bo čas uporabe sorazmeren starosti.
6-9 starost: V starosti od 6 do 9 let naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na povprečje največ eno uro na dan.
10-12 starost: V starosti od 10 do 12 let naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na povprečje največ eno uro in pol na dan.
13-18 starost: V starosti od 13 do 18 let naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na v povprečje največ dve uri na dan.
Kdaj govorimo o zasvojenosti s telefonom?
Mnogi starši se tolažijo, češ da moj otrok še ni tako daleč, da bi bil zasvojen. A pozor, meja je lahko zelo tanka. Špela pravi, da s telefonom postajamo zasvojeni, ko prijetne zaslonke/telefonske vsebine in aplikacije uporabljamo za pomirjanje, umik, soočanje z neprijetnimi čustvi. Znaki zasvojenosti se kažejo z opuščanjem spanja, prehranjevanja, druženja, gibanja in drugih pomembnih aktivnosti, upad šolskega uspeha, delovne produktivnosti.
Strokovnjaki opozarjajo na znake, ki nakazujejo, da gre pri otroku ali mladostniku za prekomerno rabo zaslonov in razvoj zasvojenosti:
– sprememba spalnih navad (pogosto zbujanje),
-sprememba prehranjevalnih navad (prehranjevanje ob zaslonu, nezdravo prehranjevanje),
-sprememba higienskih navad in manjša skrb zase,
-čustvena nihanja,
-čustvena reakcija (agresivna) ob onemogočanju aktivnosti pred zaslonom,
izguba občutka za čas,
-upad pričakovanih dejavnosti (izostajanje od pouka, slabši šolski uspeh, manj pomoči doma),
-zapiranje vase,
-težave v medosebnih odnosih.
Kako lahko zmanjšamo prekomerno uporabo mobilnih telefonov?
1. Ne zamenjajte pravih prijateljev in druženja v živo za mobilni telefon (nikomur ni všeč, da se nekdo med pogovorom z njim poleg ukvarja še s svojim mobilnikom).
2. Med obroki pospravite telefon (posvečajte se temu, kar delate, kaj gledate, kaj jeste, s kom ste).
3. Mobilni telefon naj ne nadomešča prave budilke (če imate alarm za bujenje nastavljen na mobilnem telefonu, je telefon prva stvar, ki jo vzamete v roke, ko se zbudite in hitro ste v skušnjavi, da takoj preverite dogajanje).
4. Ponoči izklopite telefon zaradi sevanja (kar zadeva otroke, obstajajo hipoteze, da so otroci med 3. in 15. leta občutljivejši na elektromagnetna sevanja, zato je bolje, da čim manj uporabljajo mobilnike).
5. Izognite se kompulzivni uporabi telefona (postajamo odvisni od informacij, ki nam, ko presežejo določeno količino ne koristijo več, ampak ustvarjajo stres).
6. Ne zamujajte pomembnih dogodkov v življenju, ker morate biti vedno na telefonu (uporabljajte mobilnik namensko, ko točno veste, kaj vas zanima).
Prekomerna uporaba = vedenjske težave
V raziskavi, ki so jo naredili strokovnjaki strokovnjaki Illinoisove državne univerze in Medicinske šole Univerze v Michiganu, so ugotovili, da otroci staršev, ki prekomerno uporabljajo mobilne telefone, so bolj nagnjeni k vedenjskimi težavami. Raziskava je vključevala skoraj 200 družin, trajala pa je šest mesecev.
Kar 40 % in 32 % očetov je v raziskavi potrdilo, da preživijo preveč časa s svojimi mobilnim telefonom. Navedli so, da se ne morejo upreti preverjanju sporočil, vedno razmišljajo o sporočilih in klicih. Stiki staršev in otrok so vsakodnevno zaradi tega prekinjeni. Pri starših, ki so poročali o prekomerni uporabi telefona, so bile bolj opazne tudi vedenjske težave njihovih otrok, kot so trma, kuhanje mule, hiperaktivnost.
Jasno je, da so danes po svetu otroci izpostavljeni in prisiljeni uporabljati vse več pametnih naprav. Zato je ključno, da starši spremljajo otroka in da se z njimi vse čas ukvarjajo, predvsem pa je pomembno, da se o tem, kaj ob tem doživljajo tudi pogovarjamo.
K.N.
