Maja Jovanovič je ime dobila po čebelici Maji, pravljični svet ji je bil tako položen praktično v zibelko. Belokranjka po krvi in Dolenjka po duši skrbi za veselje otrok, pripoveduje jim pravljice, ustvarja pravljične pesmice in svojo pravljico življenja piše naprej.
Maja je že kot majhna deklica imela izrazit čut za vzgojo in vzgajala vse, kar je bilo plišastega. »Neskončno rada sem imela svojo vzgojiteljico Marto in to je zagotovo le še pripomoglo k temu, da sem se kot velika punca odločila postati vzgojiteljica. V vrtcu sem preživela 20 nepozabnih let, a želja po samostojnem delu in odru je bila prevelika, da bi še naprej vztrajala,« pove Maja.
Začetki so bili težki, prizna. S pomočjo čudovitih ljudi so nastajali novi projekti, nove predstave in nove pesmice, ki jih še sedaj prepeva na svojih nastopih.
»Svojo otroško željo sem si izpolnila tudi s sinhronizacijo, saj že od kar pomnim obožujem risanke. Posojati glas različnim junakom si tako štejem skorajda v čast,« je ponosna ustvarjalka.
Sicer so Maji prioriteta vse vrste dogodki za otroke, sem in tja pa vseeno vodi tudi kakšno prireditev za starejšo publiko.
»In ne, nikoli nisem tako zelo zaposlena, da si ne bi mogla poiskati časa za tiste, ki jih imam najraje. Na prvem mestu je to zagotovo moja družina. Še vedno rada gledam risanke, kuham, neskončno uživam v prenavljanju hiške v Beli krajini. Zelo, ampak res zelo rada imam pico Kralja Matjaža in, težko verjeti, nisem ravno ljubiteljica čokolade,« še nekaj o sebi pove čudovita sogovornica.
Veselemu decembru sledijo glasbeni meseci
Decembra je polno zasedena z zabavami v sklopu obdarovanj. Skoraj v celoti so to predstave zaprtega tipa za obdarovanje otrok v različnih podjetjih, društvih, občinah in zavodih. Končno bodo prireditve potekale v živo, je vesela ustvarjalka.
Otroci so in bodo najzahtevnejša publika, ne smemo jih podcenjevati in delo z njimi ni kar tako. »Jasno pokažejo, če jim ni kaj všeč in to brez zavor tudi povedo. So bolj odprti, komunikativni in drznejši. Včasih potrebujem vse svoje vzgojiteljsko znanje, da predstavo lahko izpeljem tako, kot sem si jo zastavila. Brez vseh teh pedagoških veščin si ne predstavljam odrske animacije. Ni dovolj, da imaš dobro vsebino in četudi je ciljno zasnovana je tukaj motivacija in pozornost otrok še kako pomembna, saj jo je potrebno (ob)držati skozi celotno izvajanje.
Da so otroci zahtevnejši pa je za nas animatorje, lahko le velik plus, saj smo se s tem tudi mi sami primorani razvijati, izobraževati in iskati nove prijeme in rešitve.«
Otroci ti ne pustijo, da zaspiš. Zato se bo po decembrskem direndaju pravljična Maja preselila v svet besed in tonov in ustvarila novo pesem za mala ušesa.