fbpx
Mestnik
Featured Kultura Zanimivosti & Zabava

Mokronožani s čeveljcem sv. Heme bogatijo turistično ponudbo

V Mokronogu so včeraj predstavili repliko tako imenovanega čeveljca svetnice iz 11. stoletja sv. Heme Krške, katerega izvirnik je romar v 15. stoletju prinesel na Dolenjsko. Z izročilno zgodbo o svetničinem čeveljcu, ki so ga iz Mokronoga leta 1902 odnesli na avstrijsko Koroško, pa so se Mokronožani odločili obogatiti krajevno turistično ponudbo.

Zgodba o hoduljastemu podčevlju, katerega izvirnik hrani Škofijski muzej sakralne umetnosti v Krki na avstrijskem Koroškem, se je po besedah koordinatorja projekta vrnitve čeveljca v Mokronog iz Turističnega društva Mokronog Francija Gregorčiča ohranila v krajevnem izročilu.

Projekta in izdelave replike čeveljca so se lotili na pobudo nedavno umrlega mokronoškega kulturnika Staneta Pečka. Izdelal jo je ljubljanski čevljarski mojster Vladimir Vodeb, začasno pa so jo razstavili v mokronoški cerkvi sv. Egidija. Opravili so tudi zgodovinsko raziskavo in objavili brošuro z vsemi odkritji in podatki ter čeveljc povezali z nekoliko pozabljeno skoraj 700-kilometrsko romarsko potjo sv. Heme oziroma Eme, ki poteka po Avstriji in večjem delu Slovenije. Pot vodi tudi skozi Mokronog, je dodal Gregorčič.

Kot je povedal župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, je ta projekt podprla s približno 3000 evri, projektna skupina pa je večino dela opravila prostovoljno, poroča STA.

V tej izročilni zgodbi so namreč prepoznali možnost za obogatitev turistične ponudbe, hkrati pa želijo ohraniti krajevno izročilo in kulturno-zgodovinski spomin. Z repliko čeveljca želijo tudi obuditi zanimanje za omenjeno romarsko pot, pripravili bodo tudi ustrezne spominke in drugo spremljajočo ponudbo. “Zgodbi bodo dodali nove vsebine in jo nadgradili,” je še napovedal župan.

V Mokronog v 15. stoletju

Po podatkih zgodovinarske in kustosinje Dolenjskega muzeja Marjete Bregar naj bi sicer čeveljc sv. Heme v Mokronog prinesli v 15. stoletju, obdobju njenega največjega čaščenja. Vanj naj bi obuli lesen kip te svetnice, ki je stal v kapeli mokronoškega gradu. Tam je ostal stoletja, vse do leta 1902, ko ga je tamkajšnji baron Ludjevit Berk, ki je grad prodal, odnesel na avstrijsko Koroško.

Berk je sicer mokronoškemu župniku Janezu Virantu ob tem obljubil, da bo čeveljc po njegovi smrti pripadel mokronoški cerkvi. Ker obljube ni držal, pa so Mokronožani 120 let zatem v Mokronog vrnili repliko tega čeveljca, je pojasnila Marjeta Bregar.

Začasno so jo razstavili v cerkvi sv. Egidija, po ureditvi mokronoškega obrambnega stolpa pa jo nameravajo razstaviti v tam urejeni spominski sobi, je še pristavil Gregorčič.

Prva slovenska svetnica

Sv. Hema Krška, ki naj bi bila prva slovenska svetnica, se je rodila okoli leta 983, umrla je leta 1045. Bila je grofica iz rodu breških grofov na Koroškem. Svoje imetje je razdelila različnim cerkvenim ustanovam. Med drugim je bila lastnica več zemljišč v Mirnski dolini na Dolenjskem. V Krki na Koroškem je leta 1043 je ustanovila samostan benediktink. Uradna Cerkev jo je leta 1287 razglasila za blaženo in leta 1938 za svetnico.

Maver, ki Občino Mokronog-Trebelno vodi od njene ustanovitve pred 16 leti, je ob robu tiskovne konference za STA povedal, da se po štirih županskih mandatih za novega ne namerava potegovati. Za prva dva se je sicer potegoval kot kandidat SD, za preostala dva pa s podpisi volivcev.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih