Klavdija Gašperšič iz Mirne je mamica treh sinov. Diplomirano ekonomistko, ki že več kot deset let dela v uspešnem gradbenem podjetju, je materinska pot vodila tudi na druga področja. Lansko jesen je opravila izobraževanje za porodno spremljevalko (t.i. doulo), pred kratkim pa še izobraževanje za poporodno doulo. Z nami je delila zgodbo o svojih treh porodih. Vsaka od njih je drugačna – prvič je rodila v porodnišnici ob spremstvu partnerja, drugič se jima je pridružila še doula, tretjič pa je rodila v zavetju lastnega doma.
S Klavdijo smo se vrnili v leto 2016, ko je rodila prvega sina. »Nosečnost je bila lepa, brez posebnosti. Na porod se prav posebej nisem pripravljala, ker nisem niti vedela, da se lahko na porod pripraviš. Vsi so mi rekli, še vsaka je rodila in nihče ni notri ostal.« Odločila se je za porod v porodnišnici Novo mesto, saj ji je najbližja, prijateljice pa so tam imele dobre izkušnje. »S porodom sem bila takrat zadovoljna, sem pa šele kasneje ozavestila, kaj vse bi lahko pripomoglo k še boljšemu porodu, če bi bila jaz bolj informirana.«
Čudovita pomoč babice
»Babica pri porodu je bila čudovita, srčna, umirjena, res se je potrudila, bila je tam zame ob vsakem popadku in me bodrila ter pomagala pri lajšanju bolečin z masažo.«
»Partner sicer do zadnjega ni vedel, ali bo pri porodu prisoten, a se je na koncu odločil biti poleg in za to sem mu neizmerno hvaležna. Protibolečinska sredstva name niso ugodno vplivala, zato sem bila res hvaležna za prisotnost moža, saj sem ob sebi potrebovala nekoga, ki mu zaupam in je hkrati »trezno« razmišljal. Tudi zaradi moža je porod lepo stekel, čeprav se mi je v nekem trenutku zazdelo, da se nikamor ne premikam.
V slabšem spominu pa mi je ostala izkušnja s pregledom dan prej, ta pregled mi je povzročil precej fizičnih bolečin in travmo. Si mislim, da bi bilo vse drugače, če bi bili določeni postopki in posegi v telo skomunicirani, preden se na silo izvedejo. Sploh pa v primeru, ko si prvorodka. Tu je še precej možnosti za izboljšave, zagotovo pa se storitve od osebja do osebja razlikujejo in sem samo imela smolo tisti dan, da sem naletela na nepravo osebo.«
Doula, dodatna opora
Ko je leta 2018 ponovno zanosila, se je še enkrat odločila za porodnišnico Novo mesto, a tokrat se je tik pred porodom odločila, da si pri porodu poleg moža želi tudi doulo. »Začutila sem, da potrebujem dodatno oporo in znanje, nekoga, ki bi razumel moje strahove, me pomiril, usmerjal, stal ob strani do rojstva otroka. Izbrala sem jo na priporočilo prijateljice in takoj, ko sva se spoznali, sva se ujeli in še vedno sva v stikih.« Vloga moža se ob prisotnosti doule ne zmanjša. Klavdija pravi, da sta bila oba bolj sproščena in pomirjena. Na porod je bila tokrat bolje pripravljena, vedela je, kaj si želi in česa ne. »Odločila sem se, da tokrat rodim brez protibolečinskih sredstev, saj sem si želela biti bolj prisebna in prisotna v porodnem procesu. Imela sem še nekaj drugih želja in v vsem so mi brez težav ustregli. Še vedno se z nasmehom spomnim, kako mi je mož pri popadkih želel pomagati tako kot prvič, da me je ob popadkih stiskal za zapestje, ko sem v enem momentu nad njim zarenčala, naj me pusti pri miru, da točno vem kaj delam (smeh).«
Pazi se ženske, ki rojeva v vsej svoji moči, je dodala Klavdija, ki je bila tudi tokrat navdušena nad porodno babico. »Bila je čudovita, srčna, umirjena.«
»Porod v porodni sobi je res hitro stekel in spomin je ostal prelep. Takrat sem imela možnost koristiti tudi porodni stol, ki mi je zelo ustrezal. Hvaležna sem osebju porodnišnice Novo mesto, da so mi zaupali in mi dovolili, da sledim svojemu telesu. Drug porod je bil krasna izkušnja, bila sem ponosna nase, zadovoljna s porodom, počutila sem se, da sem dosegla nekaj res velikega, seveda ob pomoči porodne ekipe, doule in partnerja.«
»Prvi stik bratcev takoj po porodu je bil ključen, da sta starejša novega člana sprejela brez najmanjšega odpora, ljubosumja in ga obožujeta od prvega trenutka dalje. To je bilo zame osebno res ganljivo in prečudovito.« FOTO: Osebni arhiv.
Porod doma
Lanskega maja je rodila še tretjič, tokrat se je odločila za porod doma, ki ga spremlja porodna babica z licenco opravljanja porodov na domu. »Želja, da bi tokrat rodila doma, se je rodila kmalu po tem, ko sem izvedela, da sem noseča in je bilo okolje zaradi covid situacije polno negotovosti. Za mano sta že bila dva poroda, točno sem vedela, kaj pomeni porod, kaj vse lahko žensko pri porodu zmoti, kaj osebno jaz potrebujem, da lepo rodim. Misel na to, da bi se morala obremenjevati, koliko testov bom potrebovala, da rodim, ali bom morala rojevati z masko, bo poleg mene lahko prisoten partner ali doula, vse to mi je predstavljalo toliko stresa, da je bila odločitev za porod doma samo še logična posledica.« Mož nad idejo ni bil navdušen, bil je poln dvomov in strahov, a ga je pomiril skupni sestanek z babico in doulo. »Dobil je vse potrebne informacije in nato mojo željo podprl. Porod na domu je bila zame najboljša in najlepša izkušnja, ki se jo bom vedno spominjala z iskricami v očeh. Roditi v svojem varnem okolju, brez premikanja od doma v porodnišnico, brez pregledov in posegov v telo med porodom, z dovolj pitja in prigrizkov za moč, je meni osebno predstavljal naraven proces, ne da bi kaj motilo moj ritem. Tokrat sem rodila na porodnem stolčku. Moja babica in doula sta bili obe srčen, topel, prijazen in utečen team. Pri porodu je bil prisoten tudi partner, otroka pa sta bila ta čas v varstvu, saj si nisem želela, da bi bila prisotna pri porodu. Moj mož je porod dojemal kot nekaj, kar že obvladam, zato je bil povsem sproščen in mi zaupal. O tem sva se veliko pogovarjala tudi v nosečnosti in vse strahove sproti predelala. V najlepšem spominu mi bo ostal prizor, ko so takoj po porodu lahko prišli novorojenčka pogledati še ostali (starejša sinova, tast in tašča).«
Klavdija je bila zadovoljna z vsemi porodnimi babicami, ki so spremljale njene porode, a vseeno je bila zadnja izkušnja nekaj posebnega: »Ko se pripravljaš na porod doma, babico spoznaš že med nosečnostjo, vzpostavi se okolje zaupanja, stkeš pristno vez, njene dolgoletne izkušnje in znanje so mene pri porodu ohranile nepoškodovano, zato je bilo moje okrevanje kratkotrajno. Vsa našteta dejstva pa babico naredijo prečudovito babico. Zdravstveni sistem žal ne omogoča tovrstne izkušnje.«
Ljudje smo še vedno polni predsodkov o porodih doma, a naša sogovornica je prepričana, da izvirajo iz strahu in neznanja. »V moj zadnji porod je bilo vloženega veliko truda in energije, nič ni bilo prepuščeno naključju, lahko rečem, da sem si lep porod prislužila skozi več mesecev upoštevanja nasvetov in napotkov, ki sta mi jih predali babica in doula. Tekom nosečnosti sta me večkrat obiskali, med drugim sem dobila napotke za pravilno izvajanje dnevnih aktivnosti, recimo zaradi pretežno sedečega dela, sta mi pokazali, kako nosečnica pravilno sedi, dnevno sem izvajala tudi vaje, ki so pripomogle, da se je moj dojenček lepo pozicioniral v porodni kanal, dobila sem napotke za pravilno lego pri počitku, nasvete za zmanjšanje otekanja, usmeritve za literaturo, skratka res vse potrebno za optimalno pripravo. Bila sem navdušena, saj sem dobila res veliko novega znanja, bila povsem opolnomočena in spoznala, da pravzaprav o porodu vem zelo malo. Moja porodna izkušnja je bila prekrasna tako zame, kot za dojenčka. Hvaležna sem, da sem si dopustila to izkušnjo ter sebi in dojenčku omogočila lepo popotnico za nadaljnje življenje.«
M.Z.L.
