Predlog zakona o nalezljivih boleznih določa, da necepljenih otrok ne bo mogoče vključiti v javno financiran vrtec ter nekatere srednje in visoke šole ter fakultete. Po besedah državne sekretarke Tine Bregant želijo s tem preprečiti neupravičeno izogibanje cepljenju in zaščititi populacijo. Predlog bo v javni obravnavi do 30. septembra.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Bregantova je opozorila, da skušajo nekateri starši neupravičeno zavlačevati s cepljenjem otrok, včasih tudi tako dolgo, da otroci vmes že zrastejo, v tem času pa ogrožajo vse ostale. Posledica tega so bile po njenih besedah tudi nekatere okužbe z ošpicami.
Sistem po njenih besedah po novem ne bo dopuščal takšnega zavlačevanja. Otroci, ki ne bodo cepljeni v skladu s programom cepljenja, tako ne bodo mogli biti vključiti v javni vrtec ali v javno sofinanciran zasebni vrtec, prav tako jih ne bo mogoče vpisati “v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva”. Necepljeni otroci se tudi ne bodo mogli udeležiti organiziranih letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Še vedno pa bo mogoče necepljenega otroka vpisati v šolo, saj je ta po zakonu obvezna.
Vse omenjene omejitve po besedah Bregantove ne bodo veljale za otroke, ki jih ni mogoče cepiti zaradi objektivnih razlogov. O (ne)obveznosti cepljenja bo v tem primeru odločala posebna komisija, po odločitvi slednje pa bo podatek, da za otroka ni obvezno cepljenje, v elektronski sistem vnesel njegov pediater.
Pri določbah glede cepljenja so po besedah Bregantove krmarili med zaščito populacije in pravicami posameznika. “Nismo želeli bili preveč restriktivni, smo pa želeli zaščititi populacijo,” je dejala.
S predlogom novega zakona po besedah državne sekretarke na novo urejajo tudi področje epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni in okužb. Trenutni zakon o nalezljivih boleznih na tem področju ni slab, a ne odgovarja na vse izzive, ki jih je pred družbo postavil novi koronavirus, je opozorila.
Po novem bodo morali tako o prepoznanih povzročiteljih nalezljivih bolezni poročati vsi mikrobiološki laboratoriji, akreditirani s strani ministrstva, zdravniki pa le o določenem naboru nalezljivih bolezni, predvsem zato, da se jih razbremeni.
Predlog zakona določa tri vrste karantene za okužene – karanteno na domu po tesnem stiku z okuženo osebo, karanteno na domu po prihodu z območij z visokim tveganjem, ter karanteno, s katero se osebi deloma ali v celoti omeji svobodo gibanja, kar velja zlasti za težke nalezljive bolezni, kot so na primer kuga, ebola in podobno. Opredeljuje tudi institucije, ki odredijo karanteno, saj je bilo do zdaj na tem področju nekaj zagat, je dejala Bregantova.
S predlogom novega zakona vzpostavljajo še stabilnejši sistem spremljanja porabe protimikrobnih zdravil ter na novo določajo postopke obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo.
Glede na to, da prihaja jesen, je Bregantova na koncu vse tudi pozvala, naj se cepijo proti gripi, starejši pa tudi proti pnevmokoku. “Če bomo namreč prebolevali gripo in še covid-19, tudi mlajši tega ne bomo preboleli na lahek način,” je dejala.
Sicer pa bo po njenih besedah v soboto v uradnem listu objavljen letni program cepljenja in zaščite z zdravili, ki bo v sezoni 2020/2022 omogočil brezplačno cepljenje proti gripi za otroke v starosti od šest do 23 mesecev.
STA