V novomeškem društvu »Življenje brez nasilja« pravijo, da je nasilje v naši regiji prisotno, predvsem nasilje v družini in nasilje v partnerskih odnosih. »Osebe, ki poiščejo pomoč v našem društvu so večinoma ženskega spola, ki so žrtve nasilja s strani moških (moža, partnerja, brata, očeta, odraslega sina…), manj pa je žensk, ki imajo izkušnjo nasilja s strani ženske,« pravijo. Pomoč pri njih pa poiščejo tudi moški, ki so žrtve nasilja s strani družinski članov.
Epidemija povečala nasilje?
»Epidemija je težka situacija, ki lahko pri marsikomu povzroči dodatno stisko. Ljudje, ki izbirajo nasilje za reševanje stisk bodo verjetno tudi v času epidemije izbrali nasilno vedenje, ko bodo začutili stisko, ki pa je lahko bolj intenzivna,« pravi Simona Lovšin, tajnica društva in vodja Svetovalnice za žrtve nasilja. Nikakor pa epidemija ne sme biti opravičilo za izgovor za nasilje poudarja. Mnoge žrtve nasilja so ujete v izolacijo skupaj s povzročiteljem nasilja in ne morejo poklicati pomoči, to pa je tudi razlog, da je nasilje vse pogostejše. Že po prvem valu epidemije so zaznali porast števila oseb, ki so se obrnile za pomoč in število še vedno raste. V primerjavi z enakim obdobjem lani je letos vključenih več oseb, ki potrebujejo pomoč. V društvu pa zaznavajo več negotovosti pri odločitvi za odmik na varno lokacijo, kljub visoki ogroženosti. »Nove razmere in spremembe, ki jih doživljamo vsi, tudi žrtve nasilja (povečan stres, morebitna izguba službe, šolanje na daljavo ipd.), še poglabljajo strah in negotovost pri reševanju težav s katero se morda soočajo že dlje časa – nasiljem in ogroženostjo,« pove. Poudarja, da kljub spremembah programi pomoči delujejo nemoteno in žrtve nasilja, ki potrebujejo odmik na varno lokacijo, tudi sedaj prejemajo potrebno pomoč.
Društvo ima dva programa
V društvu imajo za namen pomoči žrtvam nasilja dva programa: Varna hiša in Svetovalnica za žrtve nasilja. Kot pravijo je najprej pomembno, da jih žrtve same kontaktirajo ali se oglasijo v njihovi poslovalnici. »Na začetku se posvetimo osebni situaciji, da dobimo čim več informacij, kaj se dogaja in katere težave je najprej treba rešiti ter pomagamo pri zagotovitvi osebne varnosti,« pravi Lovšinova. Nato sledi načrt reševanja težav, kaj je potrebno narediti, koga oz. katere institucije je potrebno vključiti v reševanje težav. V društvu pomagajo pri različnih postopkih: prijava nasilja, pridobivanje brezplačne pravne pomoči, ukrepi za zaščito, razveze, pomagajo odpraviti posledice nasilja, zagotovijo spremstvo na institucije.V Svetovalnico so uporabnice vključene toliko časa, dokler želijo in potrebujejo njihovo pomoč, vsa pomoč pa je na voljo brezplačno. Društvo nudi žensakm, materam in njihovim otrokom varno namestitev na tajni lokaciji – varna hiše, kjer lahko bivajo do 1. leta. V času bivanja jim nudijo psihosocialno pomoč, socialno zagovorništvo in materialno pomoč.
»O razlogih je težko govoriti«
Kot pravi Simona za izvajanje nasilja je vedno in samo odgovoren tisti, ki nasilje izvaja – povzročitelj nasilja. »Po mojih izkušnjam nekateri ljudje izbirajo nasilno vedenje kot strategijo za dosego svojih ciljev. Veliko večje možnosti za izbiro nasilnega vedenja ima recimo oseba, ki je tekom svojega življenja dobila izkušnjo, da je nasilje v nekaterih situacijah sprejemljivo in edina logična izbira, da doseže svoje,« pove Simona. Dandanes je družbi še vedno preveč stereotipov v smislu »ni čudno, da je znorel, če mu je to in to naredila«, na primer ob razvezi zahtevala polovico njunega skupnega premoženja. »Torej ta stereotip bi lahko mi kot družba razvednotili na način »razumemo, da je bil jezen ampak popolnoma nesprejemljivo in kaznivo pa je bilo njegovo nasilno vedenje…lahko bi izbral drugačno vedenje,« pove Lovšinova in opozarja, da je potrebno ločiti, da sta jeza in nasilno vedenje dva ločena pojma. »Nujno je razumeti, da jezo vsi kdaj doživimo, vendar ob tem ne izberemo vsi nasilnega vedenja, da bi svojo jezo pomirili. Ne glede na vsa doživljanja, ki se v nas dogajajo, niso to povodi, razlogi, vzroki ali opravičila za nasilje.«
Kolikokrat je policija pri nasilju v družini posredovala v Novem mestu?
Policisti in kriminalisti so na območju Policijske uprave Novo mesto letos obravnavali 115 primerov nasilja v družini, lansko leto pa 110 primerov. Kar 74 nasilnežem so izrekli ukrep prepovedi približevanja žrtvam zaradi razlogov za sum, da bodo ogrozili njihovo življenje, osebno varnost in svobodo.
“Med preiskavami kaznivih dejanj nasilja v družini nemalokrat ugotovimo, da je osumljenec več let izvajal nasilje nad družinskimi člani, vendar ga v preteklosti nismo obravnavali zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov z elementi nasilja, saj o nasilju ni nihče spregovoril,” povedo iz PU Novo mesto. Pozivajo ljudi, da si naj ne zatiskajo oči, ampak naj nasilje, za katero izvedo ali so mu priča, takoj prijavijo in s tem pomagajo žrtvam. Dostikrat namreč žrtve same ne najdejo moči oziroma poguma, da o nasilju spregovorijo, zato je prav, da to stori kdorkoli, ki za nasilje ve. “Policisti ob vsaki prijavi storimo vse, da žrtvi zagotovimo pomoč in ukrepamo zoper storilca.”
K.N.
