Razumevanje problematike ohranjanja čistega okolja postaja z razvojem družbe vse bolj pereče. Prvi večji korak v smeri osebnostnega razvoja in lastnega razmišljanja o odgovornosti do narave naredimo takrat, ko postanemo občutljivi za nepravilna dejanja v okolju. Trajnostni razvoj je ena od pomembnih poti prihodnjih generacij, vendar pa sama potreba po zavedanju ni dovolj.
Ozaveščenost ljudi smoramo še povečati, zato so na Univerzi v Novem mestu Fakulteti za poslovne in upravne vede 7. julija 2021 na okrogli mizi z naslovom Izzivi in predlog za izboljšave na področju upravljanja z okoljem gostili priznane strokovnjake s področja okoljske biodiverzitete in razvoja družbe, ki so v javni razpravi o izzivih na področju upravljanja z okoljem delili bogate izkušnje in podali različne, a okoljsko homogene poglede na prihodnji razvoj družbe. Izpostavili so tudi vpliv gospodarskega razvoja na okoljske novosti, spremembe in trajnostni razvoj. Strokovnjaki opozarjajo, da je sedanji sistem dolgoročno nevzdržen, saj naš življenjski slog temelji na vedno večji potrošnji, kar zahteva nenehno rast proizvodnje, s čimer sta povezana rast porabe naravnih virov in povečanje onesnaževanja, na kar je opozoril tudi prvi govornik na okrogli mizi, prof. dr. Peter Novak, znanstvenik, raziskovalec, promotor varstva okolja in obnovljivih virov energije doma in v tujini. V svojem nagovoru je podal številne misli s področja upravljanja z okoljem, prikazal je trenutno stanje okolja in energetike v Sloveniji, napovedane spremembe ter alternative tem spremembam.
Goste okrogle mize je še posebej pritegnila jasna analiza alternativ okoljskih sprememb s preciznimi izračuni vpliva na okolje ter vpliva na dobrobit družbe, saj, kot pravi, je »Eksergijska svoboda pomembna za državo in državljane, saj je pomemben pogoj za stabilno in resnično demokracijo. Kdor ima zadovoljene potrebe po eksergiji, hrani in prebivališču, je šele lahko svoboden državljan. Enako velja za državo.« Antonija Božič Cerar, direktorica strokovne službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije, je z vpogledom v razvoj okoljskih politik pojasnila in opredelila prihajajoče trende na poti v krožno gospodarstvo in podnebno nevtralno prihodnost s krepitvijo štirih stebrov krožnega gopodarstva, to so: energija iz obnovljivih virov, digitalizacija, krožna zasnova (modularni design, novi materiali) in nove hibridne tehnologije (npr. 3d tisk, povratna logistika, sledljivost) ter »na poti k trajnosti« na ilustrativen način prikazala pravno opredelitev uporabe netrajnostih’ proizvodov na primeru plastičnih izdelkov slamic in podobnih izdelkov, ob aktualni uvedbi Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Izr. prof. dr. Gorazd Urbanič je publiko okrogle mize nagovoril z okoljsko trendovskimi vložki na primeru trajnostnega upravljanja obrežne vegetacije, pri čemer je večkrat jasno izpostavil, da je potrebno habitate jemati kot »dinamično okolje«. Njegov prispevek na okrogli mizi je z jasnimi primeri nakazal, da okolje ni statičen človeški eksperiment in je zato potrebno tako prebivalce kot strokovnjake redno izobraževati in osveščati z najnovejšimi znanstvenimi izsledki s področja okolja in okoljske biodiverzitete. Mag. Vesna Kolar Planinšič, vodja Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, je javnosti predstavila pomen razumevanja zakonodajnih usmeritev pri trajnostnem razvoju, še posebej vpliva takega razvoja na okolje in primerjalo umestitev Slovenije v uresničevanje nacionalnih in evropskih zakonodajnih okvirjev ter delovanje v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu o varstvu okolja za obdobje od 2020-2030, ki »ob vse večji ozaveščenosti o pomenu zdravega okolja za kakovost življenja zdajšnje in prihodnjih generacij uvršča varstvo okolja v ospredje slovenskih razvojnih ciljev«. Izpostavila je tudi prispevek usposabljanja in ozaveščanja k ciljem trajnostnega razvoja. Idejo trajnostnega načina izobraževanja in vlogo univerze in študijskih programov pri nastanku trajnostnih izdeklov je predstavila Katja Keserič Markovič, priznana oblikovalna trajnejših in okolju prijaznih izdelkov, ter strnila svoje misli o pomembnosti študija za prihodnji razvoj družbe kot učinkovite metode, da mlajše generacije že kmalu pričnejo jemati okolje kot proces, v katerem človek biva in ustvarja.
Da bi država in ožje okolje lahko načrtovala in uresničevala politiko in strategijo varstva okolja ter izvajala aktivnosti v smeri zmanjševanja onesnaževanja in si prizadevala za odpravljanje njegovih posledic ter sledila smernicam trajnostnegarazvoja, potrebujemo vrhunsko izobražene strokovnjake z interdisciplinarnim znanjem. V okviru okrogle mize je potekala tudi predstavitev dodiplomskega in magistrskega študijskega programa Upravljanje z okoljem, ter študijske smer Upravljanje z okoljem doktorskega študijskega programa Poslovna ekonomija in upravljanje, katerih cilj je izobraziti tovrstne kadre ter prispevati h krepitvi okoljske pismenosti prebivalcev in drugih akterjev, spodbujati k preudarni rabi prostora in naravnih virov ter krepiti čut za odgovornost pri ravnanju s prostorom in okoljem.
Problematika upravljanja z okoljem je po svoji naravi kompleksa, njeno proučevanje intrdisciplinarno in njeno reševanje povezano z usklajeno in aktivno udeležbo različnih in številnih dejavnikov. K problemom okolja je mogoče pristopiti z vidika okolja v ožjem smislu, gospodarskega razvoja, razvoja znanosti in tehnike idr. Je politična volja dovolj? Kako zagotoviti ustrezno gospodarsko podporo v smeri trajnostnega razvoja in ničelno ogljične družbe? Kako uveljaviti ustrezne ekonomske instrumente in zagotoviti vire sredstev za financiranje programov
varstva in upravljanja okolja? Kakšna je vloga izobraževanja za doseganje višje ozaveščenosti o okoljski problematiki?…so le nekatera vprašanja, ki so se porajala tekom razprave in zahtevajo nadaljnjo celovito obravnavo. Priložnosti za vključitev v tovrstne javne razprave o izzivih na področju upravljanja z okoljem in iskanju priložnosti za izboljšave na ravni posameznika, gospdarstva, politike in družbe kot celote, bo na UNM FPUV tudi v prihodnje dovolj. V naslednjem študijskem letu bodo nadaljevali z nizom okroglih miz s tovrstno problematiko, saj želijo tako
prispevali k dvigu občutljivosti za okoljska vprašanja in k večji ozaveščenosti ljudi ter s tem prispevati k uresničevanju ukrepov za prehod v zeleno gospodarstvo in nizkoogljično družbo. Pomagajte graditi zeleno prihodnost, kajti, kot nas opominja Dalaj Lama:„Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo
življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost.“
dr. Sergej Gričar in dr. Mojca Blažič
