Po veselem decembru, je kar hitro prišlo še eno veselo obdobje – pustni čas. Nekoč so pustni čas praznovali vse od svetih treh kraljev do pustnega torka. To razigrano obdobje vrh dogajanja doseže na pustni torek, zaključi pa se s pepelnično sredo. Na ta dan se pokoplje pusta in sledi 40 dnevni post pred veliko nočjo. Pust ima v Sloveniji bogato tradicijo, veste kakšna pa je dolenjska?
Kaj sploh pomeni »pust«, (mednarodna beseda za to obdobje je namreč karneval)? Pust pomeni »pustiti meso« navajajo antropologi in etnologi. Čeprav ime obdobja pomeni eno, je v praksi to obdobje veselja in obilja – maškare naj ne bi bile lačne.
O tradiciji pusta se je Niko Kuret razpisal v knjigi Praznično leto Slovencev. Navaja, da se ljudje šemimo že vsaj deset tisoč let. V zgodovini so ljudje verjeli, da se v zamaskiranega človeka naseli duh umrlega prednika. Pozneje so se z maskami ljudje želeli približati duhu, ki oživlja naravo.
Na slovenskih tleh pustovanje omenjeno v 17.stoletju
Na slovenskih tleh je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju. Maškare so tudi takrat bile povezane z odganjanjem zime, tako kot danes.
Niko Kuret se je v Prazničnem letu Slovencev in Starosvetne šege in navade od pomladi do zime lotil tudi raziskovanja pusta na Dolenjskem.
Kot navaja avtor se »mačkare« ločijo na ta-lepe, ta-grde in ta-gosposke. Za najlepšo maškaro velja mož, ki je lepo oblečen. Na glavi ima larfo, včasih pokrivalo s tremi vrhovi. Na pokrivalu ima venec prediva, ki spominja na lasuljo. Zagotovo ste na kakšnih pustnih povorkah videli tudi fanta. Ta je zlezel v vrečevino, ki so jo napolnili z otavo in predivom ter jo zašili. Podobo fanta so prevažali na vozičku ali na saneh.
Na pustni torek so maškare šle na obhod. V skupini so bili po en mož, baba in grbec. Maske so hodile od hiše do hiše v čisti tišini. Gospodinje so druščini darovale jajca, ki jih je baba spravljala v cekar in zato se jo je prijelo ime »jajčarca«.
Na Dolenjskem je znan tudi »Babji mlin«, kjer je staro žensko moški ali hudič vrgel v mlin, ven pa je prišla mladenka. V sprevodih so našemljeni uprizarjali tudi oranje. Orali so s kavljem in narobe obrnjeno brano, pri tem pa je grbec pokal, mož je plužil, baba pa sejala.
Dolenjski kurenti
Še danes se uprizarja tudi »ojscet«. Zbrali so se pod lipo, nevesta je bila še posebej kičasto urejena, pridružila sta se ji tastar in tastara. Tastara je pestovala otroka iz cunj. Nekdo je posnemal otoški jok in se celo ohcet glasno drl.
Na Dolenjskem poznamo tudi kurente, ki pa so manjši in bolj čokati od tistih najbolj znanih s Ptuja.
Avtor pojasnjuje, da so se sprva na našem območju smeli šemiti samo fantje. Še posebej so si ljudje dali duška v Kostanjevici, kjer šeme delajo Prforcenhaus. Na sprevodu nastopa oče Šelme, ki ima palico. Včasih je na vrhu palice bila buča. Bobnar naredi uvod v pustno prireditev, navaja avtor. Na pustni ponedeljek predsednik in ostali norci perejo umazano perilo v javnosti. Predelajo vse, kar je v preteklem letu šlo narobe. V torek na ulice prilomasti medved, sledijo mu orači. Vrsta fantičev vleče plug, potem privihra šema z jerbasom na glavi, v katerem je polno pločevinaste posode, spotakne se in nastane velik trušč, direndaj v Kostanjevici opisuje Niko Kuret.
V Krškem so pustne povorke skoraj prepovedali
V Krškem so leta 1834 pustne povorke želeli prepovedati, a so se prebivalci uprli, tako močno je pust vpet v našo kulturo. Bogato tradicijo imajo tudi v Ribnici, kjer uvod v pust nared Burovž, ki nosi velik zvonec in podi otroke. In šele po njegovem obhodu so se maškare lahko prikazale.
Kuret opisuje tudi zanimiv običaj Stične, Muljave, Krke in Višnje gore. Prebivalci teh krajev so si kar na vozovih izmenjevali stvari, ki so jim manjkale. Recimo, če so na Krki potrebovali župnišče, so jim ga na vozu pripeljali iz Muljave. Višnjani pa so Stičanom pripeljali sodnijo, ki so jo potrebovali.
Skoraj vsaka vas ima svoje običaje in tradicijo, je pa veliko sprevodom skupna ena stvar oziroma žival – kamela.
Včasih so kameli v gobec metali darove, piše avtor. No, danes ta maska rada ponagaja gledalcem in jih »polula«. Pust je pač širokih ust. In le spustite maškaro v hišo. Dolenjci namreč verjamejo, da če maškar ni v hiši – repa jeseni ne bo debela.
