fbpx
Mestnik
Featured Gospodarstvo Novice

Računsko sodišče o 3. razvojni osi: Neučinkovito vodenje in delno učinkovito prostorsko načrtovanje

Ministrstvo za infrastrukturo je bilo neučinkovito pri vodenju 3. razvojne osi, ministrstvo za okolje in prostor pa delno učinkovito pri prostorskem načrtovanju projekta, je v reviziji projekta v obdobju 2015-2020 ugotovilo računsko sodišče. Ta od ministrstev zahteva popravljalne ukrepe, nekatere sta ministrstvi sprejeli že med postopkom.

Računsko sodišče tako zahteva odzivno poročilo, v katerem morata ministrstvi izkazati popravljalne ukrepe. Medtem pa jima je podalo priporočila za izboljšanje vodenja in prostorskega načrtovanja projekta 3. razvojne osi, so danes sporočili z računskega sodišča.

Ministrstvo za infrastrukturo po ugotovitvah revizorjev ni pravočasno načrtovalo finančnih vrednosti investicij, hkrati pa opredelitve ukrepov, finančnih vrednosti in terminskih načrtov ni oprlo na preverljive podlage in ni v celoti upoštevalo dejanskega stanja, zato ni mogoče oceniti, ali jih je načrtovalo v zadostni višini. Ministrstvo bi moralo vzpostaviti sistem za načrtovanje, spremljanje in nadzor nad uresničevanjem strategije in nacionalnega programa razvoja prometa.

Nekatere ključne odločitve je sprejemalo predolgo

Med drugim po oceni računskega sodišča ni učinkovito sodelovalo z okoljskim ministrstvom pri pripravi državnega prostorskega načrta, prav tako je nekatere ključne odločitve sprejemalo tako dolgo, da so nekateri postopki priprave državnega prostorskega načrta mirovali več let, pri čemer izstopa odsek od Črnomlja do mejnega prehoda Vinica.

Ministrstvo ni zagotovilo, da bi direkcija za infrastrukturo ustrezno načrtovala svoje aktivnosti in zadostna proračunska sredstva, kar je povzročalo zastoje pri pripravi državnega prostorskega načrta. Pomanjkljivo je tudi koordiniralo, spremljalo in nadziralo aktivnosti nosilcev.

Prav tako postopka priprave ključnih investicijskih dokumentov ni ustrezno načrtovalo in nadzorovalo, do konca leta 2020 je potrdilo le dva investicijska programa od predvidoma devetih. Potrdilo je nekatere dokumente, v katerih različne variante niso bile obravnavane dovolj podrobno, da bi bilo možno zanesljivo izbrati najboljšo.

Ocenjeni stroški celotne 3. razvojne osi so 4,2 milijarde evrov oz. 18,7 milijona evrov na kilometer. “Gradnja posameznih odsekov je finančno neupravičena, nekatere investicije pa so upravičene šele ob upoštevanju posrednih družbenih koristi zaradi (hipotetičnih) povečanih prihodkov gospodarskih subjektov, ki bodo cesto uporabljali,” so poudarili revizorji.

Ministrstvo je do konca leta 2020 za večino odsekov potrdilo le investicijske dokumente, v katerih viri financiranja niso dokazljivo zagotovljeni, ni pa ocenilo možnosti njihove zagotovitve, prav tako ni upoštevalo, da je pridobitev nadaljnjih sredstev EU manj verjetna zaradi prenizke ekonomske interne stopnje donosnosti investicij. Ob tem tudi ni določilo drugih virov financiranja.

Infrastrukturno ministrstvo je sprejelo odločitve o nadaljnji izvedbi nekaterih investicij, čeprav je Dars opozarjal, da za izvedbo ne more zagotoviti dovolj lastnih sredstev oz. drugih dolgoročnih virov financiranja, kar bi lahko ogrozilo njeno dolgoročno finančno stabilnost. Kljub temu, da je razpolagalo z analizami, ni izdelalo scenarijev za vzdržno poslovanje Darsa in dodatne proračunske vire.

Ministrstvo za okolje in prostor delno učinkovito pri prostorskem načrtovanju projekta

Ministrstvo za okolje medtem po oceni računskega sodišča ni izvedlo svojih nalog pri vzpostavitvi predvidenih koordinacijskih organov. Postopkov sprejema državnega prostorskega načrta za 3. razvojno os ni načrtovalo kot usklajeno celoto v skladu s strateškimi in izvedbenimi akti, s katerimi je infrastrukturno načrtovalo izvedbo investicij.

“Občasno neusklajeno in počasno ravnanje nekaterih notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi ministrstva za okolje in prostor in nesprejem določenih odločitev je povzročilo večmesečne zastoje pri pripravi državnega prostorskega načrta,” so navedli revizorji in ocenili, da ministrstvo ni izvedlo vseh splošnih ukrepov za pospešitev postopkov, ki jih je naložila vlada.

V posameznih primerih ni spodbujalo infrastrukturnega ministrstva k izvedbi ukrepov za nadaljevanje prostorskega načrtovanja nekaterih odsekov, kar je prispevalo k nekajletnemu mirovanju. Pomanjkljivosti pri koordinaciji so prispevale k temu, da postopki trajajo nadpovprečno dolgo, tako da sta bila v petih letih za 3. razvojno os sprejeta zgolj dva državna prostorska načrta od osmih, pri čemer sta bila dva sprejeta že prej.

“Ocenjujemo, da ne bodo pripravljeni do rokov, ki jih je načrtovalo ministrstvo za infrastrukturo, in da se zamika trenutek, ko bo 3. razvojna os zgrajena in izpolnjevala svojo funkcijo,” so poudarili.

Okoljsko ministrstvo tudi ni pripravilo dopolnitve prostorske strategije z opredelitvijo ceste od Črnomlja do mejnega prehoda Vinica, je pa vladi predlagalo sprejem odločitve o priključitvi severnega dela 3. razvojne osi na avtocesto pri Šentrupertu na podlagi argumentov iz strokovnih podlag, a je bila ta varianta z odločitvijo vlade prej že spoznana za nesprejemljivo.

Ministrstvo bi moralo pred oblikovanjem predloga odločitve zagotoviti dodatno strokovno proučitev. Ni zagotovilo, da bi pripravljavci strokovnih podlag za srednji del 3. razvojne osi dodatno analizirali tudi varianto izvedbe v zahodnem koridorju, da bi ugotovili, ali morda predstavlja učinkovitejšo povezavo s severnim delom 3. razvojne osi kot varianta, ki je predvidena zdaj, so še ocenili revizorji.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih