Strokovnjaki ob mednarodnem mesecu ozaveščanja o rakih pri moških svetujejo skrb za zdravje. Za nemelanomskim kožnim rakom je najpogostejši rak tako v Sloveniji kot v razvitem zahodnem svetu rak prostate. Zdaj pripravljajo strokovne podlage za vzdržno izvajanje novega presejanja za to vrsto raka.
Rak prostate se razlikuje od ostalih rakov, saj napreduje zelo počasi. Od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju od devet do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih pet do sedem let, so zapisali na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Državnem programu obvladovanja raka ob movembru, mednarodnem mesecu za ozaveščanje o rakih pri moških, ki je vsako leto novembra.
Rak prostate sodi med bolezni z dobrim preživetjem. V obdobju med letoma 2016 in 2020 je pet let po diagnozi živelo 94 odstotkov moških z diagnosticiranim rakom prostate.
Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost. Dve tretjini moških, ki zbolijo za rakom prostate, je starejših od 65 let. Prav tako je dejavnik tveganja družinska obremenjenost. Pozitivna družinska anamneza raka prostate pri svojcih v prvem kolenu, torej pri očetu ali bratu, poveča tveganje, da se bo bolezen pojavila prej in bo njen potek bolj agresiven.
Večje tveganje, da bodo zboleli prej in imeli bolj agresivno obliko, imajo nadalje temnopolti. Nenazadnje tveganje za razvoj bolj agresivne oblike poveča prisotnost mutacije gena BRCA2.
Rak prostate raste zelo počasi, zato so bolniki v začetni fazi bolezni praviloma brez simptomov in znakov oziroma so ti neznačilni. Pogosto so posledica spremljajočih stanj, denimo povečane prostate in okužbe sečil. Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča, ko je denimo pogostnost odvajanj večja, curek je šibkejši, pojavlja se tudi potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja. Prav tako se lahko pojavijo genitalna bolečina in motnje spolne funkcije.
Znaki napredovale bolezni, ko se rak prostate razširi v sosednje ali oddaljene organe, so lahko tudi bolečine v presredku, bolečine v kosteh, motnje pri odvajanju blata in izguba telesne teže.
Nova priporočila Sveta EU za presejalne programe, ki so bila sprejeta decembra lani, pozivajo države članice, da tudi za to vrsto raka preizkusijo učinkovitost organiziranega presejanja. Pri moških priporočila predlagajo testiranje na podlagi antigena (PSA), specifičnega za prostato, v kombinaciji z magnetno resonanco kot nadaljnjo preiskavo.
V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, ki pa je lahko povišana zaradi različnih razlogov, tako denimo zaradi vnetja prostate oz. prostatitisa, povišana je pri bolnikih z velikimi prostatami, pa tudi po ejakulaciji in po vstavitvi urinskega katetra.
Rak prostate je pomembno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, je pogosto neagresiven, ko ne ogroža življenja in ne zahteva zdravljenja, ampak le spremljanje, so povzeli besede vodje večdisciplinarnega tima za raka prostate na inštitutu in vodje strokovne skupine za raka prostate pri državnem programu Janke Čarman. S spremljanjem se izognejo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi s tem vplivali na bolnikovo preživetje in njegovo kakovost življenja.
Nekatere oblike raka na prostati so medtem lahko agresivne, hitro napredujoče in ogrožajo življenje. Takšni bolniki potrebujejo zdravljenje. Glavni cilj presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko. Poleg vrednosti PSA bo treba vključiti slikanje z magnetno resonanco za opredelitev takšnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino. Tako lahko po pojasnilu Čarmanove izboljšajo razmerje med morebitno škodo in koristmi.
Z organiziranim presejanjem želijo zmanjšati umrljivost zaradi prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev. Hkrati pa si želijo, da bosta diagnostika in zdravljenje ogrožujočih oblik pravočasna.
Na inštitutu so skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani že začeli pripravljati strokovne podlage za vzdržno izvajanje novega presejanja za raka prostate, podprto z dokazi, in sicer preko dveletnega ciljnega raziskovalnega projekta, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje. Državni program si je kot enega najpomembnejših ciljev zadal prav vzpostavitev in izvajanje tega presejanja.
V Društvu uroloških bolnikov Slovenije se zavedajo, da moški odlašajo z obiskom pri zdravniku. Kdor bi kljub temu rad imel več podatkov, naj si ogleda njihovo spletno stran www.dub.si, je za STA dejal Igor Antauer iz društva. Za vse, ki že imajo diagnozo, pa so v društvu vzpostavili mentorstvo za pomoč in oporo. “Pogovorijo se lahko z nami, ki smo vse to že dali skozi,” je pojasnil.
Zgibanka o raku prostate je na voljo na spletnem naslovu www.onkologija.org/wp-content/uploads/RakProstate_zgibanka_ponatis2016.pdf, so navedli na onkološkem inštitutu in v državnem programu.
V Sloveniji je za rakom prostate leta 2020 zbolelo 1465 moških, umrlo pa jih je 460.
STA.