Steklina je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se praviloma konča s smrtnim izidom. Je ena najdlje poznanih zoonoz, t.j. bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi. Prve omembe stekline se pojavijo 2300 let pr. n. š.
Bolezen povzroča lyssavirus stekline, vrsta rabdovirusa in se prenaša prek okužene sline (ugrizi, opraskanine). Inkubacijska doba – čas od okužbe do prvih simptomov – lahko traja več tednov, mesecev ali celo let in je odvisna od mesta ugriza oz. vstopa v organizem, tipa ter količine virusa. Bližje centralnemu živčnemu sistemu je virus vstopil, hitreje se bodo pojavili simptomi okužbe. Ko virus doseže osrednje živčevje se prične razmnoževati in širiti po organizmu, proti perifernemu tkivu, najpogosteje v živčne pleteže in slinske žleze, kjer se s slino tudi izloča.
Potek stekline delimo na tri faze. V prvi, t.i. prodormalni fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, so opazne manjše spremembe v vedenju kot so npr. agresija, hidrofobija (strah pred vodo), pri divjih živalih odsotnost strahu pred ljudmi, nočne živali pa postanejo aktivne čez dan.
Sledi faza eksitacije oz. obdobje razdražljivosti in agresije, kjer se pojavijo tudi krči in že lahko nastopi smrt.
Za tretjo fazo, ki jo imenujemo paralitična so značilne nezmožnost požiranja, penasto slinjenje in ohromelost, zaključi se s smrtjo. Trenutno še ne poznamo metod s katerimi bi lahko steklino ugotovili pred izbruhom kliničnih znakov, diagnozo se potrdi posmrtno s patološkimi preiskavami.
Ločimo silvatično (gozdno) in urbano steklino. Rezervoar silvatične stekline so mesojede divje živali, predvsem lisice in rakuni, tudi srnjad, kune, divje svinje in netopirji. Urbano steklino prenašajo domače in rejne živali, predvsem psi in mačke, lahko pa tudi druge (npr. govedo ali ovca). V Sloveniji je bil zadnji primer silvatične stekline pri lisici ugotovljen leta 2013, zadnji primer urbane stekline leta 1954, zadnji primer stekline pri ljudeh pa leta 1950. Od leta 2016 je Slovenija, v skladu s predpisi in zahtevami Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), uradno država prosta stekline.
Steklina je, kljub dolgoletnemu zatiranju in možnosti uporabe cepiva, razen v nekaj državah, še vedno zelo razširjena po vsem svetu. Veliko tveganje za okužbo je predvsem v Aziji, Afriki, južni Ameriki in vzhodni Evropi. Letno zaradi stekline po svetu umre približno 55.000 ljudi.
Ukrepi za izkoreninjenje stekline so predpisani v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (UL RS, št. 98/13), ki med drugim določa, da mora lastnik prvo cepljenje psa proti steklini zagotoviti v starosti od 12 do 16 tednov, najpozneje ob prvem cepljenju pa mora biti pes označen in vpisan v centralni register psov. Drugo in tretje cepljenje sledita v razmaku 12 mesecev, v istem koledarskem letu je lahko le eno. Če je tretje cepljenje opravljeno v zakonsko določenem roku, v trenutni epidemiološki sliki stekline sledi premor, ki ga v skladu s predpisi ugotovi veterinar. Do leta 2019 so z vabami, v katerih je bila kapsula z oslabljenim virusom stekline, cepili tudi lisice.
Po Pravilniku o boleznih živali (UL RS, št. 81/07) in v skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti (UL RS, št. 93/05) je treba vsak sum okužbe s steklino prijaviti veterinarski organizaciji.
Razpored obveznega letnega cepljenja psov proti steklini po naseljih za leto 2022, najdete na: https://www.veterina-nm.si/razpored-obveznega-letnega-cepljenja-psov-proti-steklini-po-naseljih-za-leto-2022/
Timoteja Andrijanič, dr.vet.med
Veterina Novo mesto d.o.o.
