fbpx
Mestnik
Featured Narava & zdravje Novice

Reke in jezera vabijo:  V celinski Sloveniji začetek kopalne sezone

Z današnjim dnem se tudi na celinskih vodah uradno začenja kopalna sezona, ki bo trajala do konca avgusta, medtem ko se je na morju kopalna sezona začela že pred dvema tednoma in bo trajala do sredine septembra. V tem času poteka tudi spremljanje kakovosti vode na območjih s statusom kopalnih voda.

Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov – kopalnih voda, na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu in ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda, piše na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso).

VIR: ARSO.

Na teh odsekih se v času kopalne sezone vsake 14 dni spremlja tudi kakovost vode. Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja.

V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja, ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Le ustrezna kakovost vode omogoča zdravo kopanje

Ključnega pomena za zdravo kopanje je ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo števila živa bitja, ki jim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne pomenijo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije prek komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in njihovim spiranjem ob dežju, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali.

Prav s fekalijami onesnažene vode so tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije. Kvantitativen kazalnik fekalnega onesnaženja voda je prisotnost indikatorskih bakterij v vodi, kot so Escherichia coli ter intestinalni enterokoki. Obe bakteriji redno spremljajo na kopalnih vodah, njuna prisotnost pa je osnova za oceno ustreznosti posameznega vzorca vode glede na priporočila NIJZ ter za oceno stanja ob koncu kopalne sezone.

Ustreznost kopalne vode ugotavljajo predvsem na osnovi mikrobiološke kakovosti vode oz. na osnovi drugih pojavov v kopalnih vodah, ki lahko takoj ali pozneje neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje kopalcev oziroma ljudi. Ob neustrezni kakovosti vode se kopanje lahko odsvetuje oz. prepove na osnovi priporočil NIJZ, so dodali na Arsu.

Letos so sicer modro zastavo podelili 13 slovenskim kopališčem, od tega osmim na območju Občine Piran ter po enemu v Izoli, Kopru, Radovljici, na Bledu in Radljah ob Dravi.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih