V nedeljo dopoldne se je iz Hrvaške strani proti Kočevju in še dlje, vila kolona vozil. Koliko dopustnikov se vrača domov – se je marsikdo spraševal. No, v okolici Fare pri Kostelu pa je bilo jasno, da gneče na cesti ne povzročajo turisti ampak obiskovalci Castle festivala.
Vidno utrujeni obiskovalci so čakali svoj prevoz. V avtomobile so nalagali hladilne torbe, spalne vreče, senčnike in ostalo opremo za kampiranje. Tridnevno rajanje se je zaključilo, a zakaj bi govorili o zaključkih, govorimo o spominih.
»Bilo je noro,« nam je povedala Ana, ki jo je čakala dolga pot do Primorske. Na festival je prišla že v četrtek. »Kopali smo se v Kolpi, s seboj smo imeli prenosen žar, vreme je bilo »bomba«. Lahko bi ostala še dan ali dva,« pove Primorka, še polna vtisov.
Mali petek je ponudil pestro dogajanje na glavnem odru. »Pusti, naj te nosi voda…,« je glasno prepevala več tisoč glava množica. Kot, da je skupina Dan D, pesem ustvarila prav za festival ob Kolpi. Zavore so popustile ob skupini Elvis Jackson, še prej pa so na svoj račun prišli ljubitelji Laibachov.
Na stranskem odru so svoj žanr našli ljubitelji elektronske glasbe.
Odklop po dolgem času
Petek je zopet postregel z lepim vremenom, Kolpa je vabila razgrete žurerje. Konec tedna je privabil še več ljudi. »Se vidi, da smo bili dve leti zaprti,« pove Štajerka Katja in naloži v prtljažnik tri spalne vreče. S prijateljicami so prišle zaradi skupine Jocker Out. Nad skupino so navdušeni številni mladi, in – tako na prvi pogled – na festivalu so res kraljevali predvsem mladi.
Ko se je petkovo popoldne prevesilo v noč, je oder zavzela Neisha, zavladali so Mali bogovi in Vlado Kreslin. Srčni utrip se je pospešil ob Siddharti.
Da se na Castle festivalu obeta res dobra glasbena poslastica, priča dejstvo, da so bile še pred začetkom razprodane tridnevne vstopnice.
Po pričakovanjih organizatorja Aleša Pirmana, se je vrhunec obiska zgodil v soboto.
V dolino reke Kolpe so prišli ljubitelji Magnifica in skupine Šank Rock, ki so bili zamenjava za Big Foot Mama. Vzdušje zato ni bilo nič manj razgreto. Čeprav so pod odrom kraljevali mladi, se je med njih pomešalo tudi nekaj mladih po srcu. »Čakamo Perota, on naredi žur. Je »taprav« letnik,« z navdušenjem pove Drago, ki je na festivalu prvič. Doda, da ne zadnjič.
Kot vsak dan festivala, se je dogajanje zaključilo z elektronsko glasbo. V nedeljo pa je že vreme nakazovalo na to, da bo treba iti domov. Dopoldne so oblaki pospremili številne obiskovalce na pot do udobne domače postelje. Lepo število pa jih je ob Kolpi ostalo še cel dan, uživali so v idili neokrnjene narave, sklepali poznanstva in delali načrte, kako se drugo leto zopet srečajo. Kje drugje, kot tu, na festivalu Castle.
