Danes obeležujemo rojstvo Ilke Vašte, pomembne Slovenke in pisateljice, za katero si projekt Pozabljene polovice prizadeva, da bi postavili njen kip pred Rotovžem. Šele od 2. polovice 19. stoletja dalje so Slovenke začele bolj vidno vstopati v javno življenje. Kljub temu so bile zaradi neenakosti med spoloma vedno znova izključene iz javnega prostora, kar se kaže tako v pomankanju zgodovinskih zapisov kot v pomanjkanju trajnih javnih obeležjih.
Projekt lokalnega partnerstva Pozabljena polovica Novega mesta, ki vključuje Mestno občino Novo mesto, Društvo Estetika, Založbo Goga, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Novo mesto ter Regijski NVO center – Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto ter posameznici, poskuša skozi tematsko pešpot in druge aktivnosti obuditi spomin na 13 pomembnih Novomeščank, ki so pripomogle k razvoju lokalnega in nacionalnega prostora, a so bile zaradi zgodovinskih okoliščin do danes spregledane.
Najbolj dokazljiva delovanja žensk v tistem času so na področju umetnosti in ustvarjanja (Ilka Vašte z objavljenimi 11 romani), na drugih področjih, kot so recimo šolstvo, politika in medicina, je marsikaj ostalo le v spominu ljudi in ustnem izročilu.
Leta 2016 je nastalo omenjeno partnerstvo, ko so članice prvič predstavile projekt in javnost pozvale k obujanju spomina na izjemne ženske novomeške preteklosti. Vse od tedaj si partnerstvo sprizadeva, da bi ženske dobile trajna obeležja v Novem mestu..
Za začetek so izbrali 13 imen.
Ilka Vašte (1891-1967)
Ilka Vašte je bila pisateljica in učiteljica, ki sodi med najbolj plodovite pisateljice na Slovenskem. Izdala je 11 romanov, ki se v realističnem slogu dotikajo zgodovinskih in avtobiografskih tematik.
Sestra Ivana Oblak (1853-1927)
Bila je učiteljica gluhih in naglušnih otrok ter predstojnica samostana šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu v Novem mestu.
prim. dr. Marina Masten (1910-1981)
Bila je prva slovenska kirurginja. Leta 1951 je začela delati v novomeški splošni bolnišnici, kjer je 1959 prevzela vodenje oddelka za rehabilitacijo in ga navkljub upokojitvi vodila do 1976.
sestra Marjeta Gerzin (1882-1968)
Bila je prva predstojnica v prvi javni novomeški ženski bolnišnici, kjer so zdravili bolnice z ginekološkimi težavami. Bila je tudi vodja ženskih strežnic, asistentka, anastezistka in upravljalka z rentgenom.
Marta Slapar (1907-1973)
Bila je farmacevtka in gospodarstvenica, vodja lekarne novomeške bolnišnice. V tovarni Krka je bila odgovorna za celotno proizvodnjo in kakovost ter prva sodelovala s tujimi institucijami.
Marica Strnad-Cizerlj (1872-1953)
Bila je pesnica, pisateljica in učiteljica, ki je z bodočim možem pobegnila v Rusijo zaradi neodobravanja njune zveze. Od tam je pošiljala prve literarno polemične in aktivistične članke v slovenskih revijah.
Elizabeta Soklič (1900-1969)
Bila je prva učiteljica na Gimnaziji Novo mesto. Kasneje je postala ena izmed prvih učiteljic za angleški jezik in bila soavtorica prvih slovenskih vadnic za angleški jezik.
Vilma Pirkovič (1918-1996)
Delovala je v politiki, sodelovala je pri ustanovitvi različnih izobraževalnih, kulturnih in zdravstvenih ustanov (Dolenjski muzej, Knjižnica Mirana Jarca, Dolenjska založba, Dolenjska galerija, OŠ Grm in Bršljin, bolnišnica). Zavzemala se je za izboljšanje položaja šolstva, zdravstva in kulture.
dr. Marjeta Vasič (1922-2005)
Je avtorica pomembnih znanstvenih literarnozgodovinskih študij. Bila je literarna zgodovinarka, prevajalka, publicistka ter predavateljica, med drugim je predavala tudi na Filozofski fakulteti.
Marija Tomšič (1907-1986)
Delovala je kot učna medicinska sestra, prva je sestavila učbenik o negi bolnika in organizaciji bolniške službe. Organizirala je bolniške tečaje, ki so kasneje prerasli v bolniško šolo.
Vera Albreht (1895-1971)
Bila je mladinska pisateljica, publicistka in prevajalka, po smrti je izšla tudi njena zbirka osebnoizpovednih pesmi.
Zora Ropas (1893-1976)
Bila je operna pevka ter glasbena pedagoginja, petje je doštudirala v Pragi in kasneje pela v ljubljanski operi kot altistka.
Ervina Ropas (1890-1962)
Bila je skladateljica, učiteljica glasbe ter vodja pevskih zborov. Delovala je vse do svoje smrti.
Projektna skupina Pozabljena polovica in njihovo delo
Marca 2018 je sledila okrogla miza Ali ženske nimamo pravice do spominjanja? v Galeriji Simulaker. O položaju žensk danes in nekoč so govorile dr. Milica Antić Gaber (Filozofska fakulteta), ddr. Verena Perko (Gorenjski muzej) in Teja Reba (Mesto žensk). Članice projektne skupine Pozabljena polovica Novega mesta (PPNM) so predstavile ideje, kako bi lahko v Novem mestu izbranim ženskam postavili javna obeležja.
8. marca 2020 je sledilo odprtje istoimenske tematske pešpoti, ki je v osnovi zasnovana v obliki treh krogov: mestnega, vodnega ter gozdnega. Otvoritvenega dvournega sprehoda, ki ga je vodila Meta Kocjan, se je udeležilo okrog 100 ljudi.
V marcu leta 2021 zaradi zdravstvene epidemije javni dogodki niso bili mogoči, a partnerstvo z javnim opominjanjem ni prenehalo. Vseh 13 izjemnih posameznic so prvič predstavile na večernih projekcijah na pročelje Knjižnice Mirana Jarca. Na Germovi ulici so v sklopu festivala Urbano dogajanje nastali grafiti treh žensk: Ilke Vašte, Vere Albrecht in Marice Strnad-Cizerlj. Naslikal jih je ilustrator in street-art umetnik Azram. V letu 2021 so s projektom med drugim tudi dosegle, da so štiri nove ulice v Novem mestu poimenovane po ženskah: sestri Ivani Oblak, učiteljici Elizabeti Soklič, medicinski sestri Mariji Tomšič in pesnici Veri Albreht. Pred tem je Novo mesto od skoraj 200 ulic imelo le ulico in pol poimenovano po ženskah (Ulica Ilke Vašte ter Ulica Pie in Pina Mlakarja). Sicer velik korak k enakovrednosti pa je žal segel le na obrobje, vse na novo poimenovane ulice se nahajajo daleč od centra Novega mesta.
Lanski mednarodni dan žensk so vnovič obeležile z javnim pohod po pešpoti, zvečer je sledil pogovorni večer v Art Caffe KCJT z Violeto Bulc, Majo Gal Štromar, Andrejo Kopač, Damjano Koželj, Aleksandro Aleksandrovno Obestar, Jasno Šinkovec in Natalijo Zanoški, ki ga je vodila Klavdija Kotar, vodja JSKD – območne izpostave Novo mesto. Lokalno pratnerstvo si namreč prizadeva predtaviti tudi zanimive ženske sedanjosti, ne le preteklosti. Jasna Šinkovec, predsednica društva Julija (ki je na žalost prenehalo delovati), je povedala več tudi o projektu zbiranja sredstev za mamograf, ki še danes v Zdravstvenem domu Novo mesto pomaga pri diagnosticiranju sprememb na dojkah in s tem k zdravju Novomeščank.
V aprilu je Klavdija Kotar na pogovornem večeru gostila sogovornice Jožico Jožef Beg, Branko Bukovec, Tanjo Fink, Rosano Hribar, Majo Pajek in Natašo Pevec. Pogovarjale so se o prestopanju meja nekoč in danes.
Junija 2022 so gostovale zunaj Novega mesta in sicer na okrogli mizi v Muzeju novejše zgodovine Celje. V Dolenjskem muzeju so otvorile tudi potujočo medmuzejsko razstavo Ženske.
Avgusta 2022 so članice projektne skupine začele zbirati prve podpise podpore za premislek lokalne skupnosti o postavitvi doprsnega kipa Ilke Vašte pred mestno hišo . Predstavnice Pozabljene polovice si namreč še vedno prizadevajo, da bi en izmed praznih podstavkov pred rotovžem zasedel doprsni kip pisateljice Ilke Vašte, ki velja za eno najbolj plodnih avtorjev zgodovinskega romana na Slovenskem. Peticijo v podporo lahko podpišete prek spleta. »Predvsem želimo lokalno skupnost spodbuditi in vključiti v premislek, kdo bi si zaslužil doprsni kip na enem od štirih praznih podstavkov pred mestno hišo. Ob Janezu Trdini in Dragotinu Ketteju je arhitekt Marjan Mušič predlagal, da naj bi na Glavnem trgu svoje mesto dobili kulturni ustvarjalci. Sam je navedel še tri, Mirana Jarca, Ivana Vrhovca in Ferdinanda Seidla. Nadalje pa je konservatorski načrt ob zadnji prenovi trga ta seznam spremenil in hkrati dopolnil: umaknili so Jarca, obdržali Vrhovca in Seidla, dodali pa Božidarja Jakca in Marjana Mušiča,« je povedala Natalija Zanoški, predsednica društva Est=etika.
