fbpx
Mestnik
Foto: pintarest.com
Dogodki Featured Novice

Rez sadnega drevja za enakomerno rast in rodnost

Z rezjo sadnega drevja dosežemo enakomerno rast in rodnost grmičevja in dreves. Lesnate rastline imajo neverjetno sposobnost regeneracije in z rezjo in odstranjevanjem starih, izrojenih vej vzpodbudimo rast novih, bolj rodnih poganjkov in s tem lepši in boljši pridelek. Rezanje oziroma obrezovanje dreves ne vpliva le na lepši spomladanski videz, ampak je to pomemben agrotehnični ukrep, s katerim dosežemo ravnotežje med rastjo poganjkov in rodnostjo ter posledično bolj umirjeno rast in kvalitetnejše sadeže.

Čas rezi

Aprila je sadno drevje tik pred cvetenjem, vendar je še pravi čas za rezanje vej, predvsem pri tistih drevesih, ki zelo bujno rastejo. Tik pred cvetenjem je v drevesni krošnji že veliko hranil, ki jih z rezjo odstranimo. S tem oslabimo oziroma umirimo drevo, ki posledično požene bolj šibke, enoletne poganjke, ki nosijo več rodnega lesa. Povedano drugače: zaradi pozne rezi bo manj zelo dolgih poganjkov na vrhu drevesa, katere vsako leto odstranjujemo. Pozna rez je zato priporočena za bujno rastoča drevesa.

Pri rezi je pomembna tudi zračna vlaga oziroma želimo čim bolj sončno in suho vreme. Ob dežju se na rane naselijo razne glivice in bakterije, ki prodirajo po prevodnih sistemih v drevo in povzročajo sušenje in propadanje vej. To se pogosto zgodi pri marelicah, zato marelice režemo v vegetaciji – v suhih dnevih pred ali po obiranju. Tudi slive režemo, ko že skoraj cvetijo. Ker slive bujno rastejo, jim z rezjo umirimo rast in zaradi pozne rezi so tudi novi poganjki nekoliko krajši. Podobno je z rezjo vrhnjega poganjka pri jablani. Prikrajšamo ga šele junija in od takrat poženejo le krajši poševni poganjki, ki v naslednjih letih niso predolgi in hitro zarodijo.

Debelejše veje pri orehih režemo v avgustu, ker je takrat v drevesu najmanj sokov, ki bi iztekali iz velike rane. Mlade orehe režemo tudi v aprilu in za preprečitev iztekanja sokov, rane zamažemo s cepilno smolo. Rezanje dreves torej ni samo enkratno spomladansko opravilo, ampak je dobro imeti škarje v roki skozi celo leto. Predvsem je potrebno izvesti še poletno rez pri breskvah, ki s svojimi novimi poganjki popolnoma prekrijejo plodove. Enoletne poganjke odstranimo tudi pri bujno rastočih jablanah in hruškah, katerih vrhnje poganjke porežemo v začetku julija in s tem omogočimo dostop soncu do plodov. Vse mora biti izvedeno z določenim občutkom – ne preveč in ne premalo. Za dobro prehrano enega jabolka potrebujemo 40 – 50 listov. V njih se izvaja fotosinteza, ki je tovarna za izgradnjo sladkorjev, ki jih potrebujejo plodovi.

Med jagodičevje spadajo rastline, ki rastejo pretežno v obliki grmov. Osnovno rez izvedemo spomladi, nekaj pa tudi v vegetaciji.


Rez črnega in rdečega ribeza


Črni ribez pri sajenju posadimo bolj globoko, da iz korenine požene več poganjkov. Prvo leto poganjke porežemo skoraj do tal in s tem vzpodbudimo rast novih, močnejših poganjkov. Pustimo le 3- 4 najmočnejše poganjke, ostale porežemo. To storimo že v poletju. V grmu črnega ribeza naj ne bo preveč poganjkov. Pri grmu v polni rodnosti naj bo vedno nekaj enoletnih poganjkov. V letošnjem letu še ne bodo rodili, vendar bodo bogato rodili v naslednjem letu. Najbolj roden les so enoletni poganjki, ki izraščajo iz dve in triletnega lesa. Na štiriletnem lesu imamo zelo kratke enoletne poganjke, zato je tudi pridelek manjši. V vitalnih grmih črnega ribeza imamo torej vsako leto ¼ enoletnih poganjkov, ¼ dvoletnih, ¼ triletnih in ¼ štiriletnih poganjkov.

Rez po sajenju črnega ribeza
V grmu črnega ribeza naj bo vedno ¼ enoletnih poganjkov, ¼ dvoletnih, ¼ triletnih, in ¼ štiriletnih poganjkov

Rdeči ribez sadimo podobno kot črnega in če ga ne ločimo od črnega, prelomimo vejico, oziroma zmečkamo brst, ki pri črnem ribezu takoj značilno zadiši. V grmu rdečega ribeza pustimo dva do šest poganjkov. Posamezno vejo pustimo v grmu nekoliko dalj časa, tudi do osem let, šele nato jo zamenjamo z mladim poganjkom, star poganjek pa izrežemo pri tleh. Podobno režemo tudi kosmulje, ali pa cvetoče grme kot so forzicije, vajgelije in druge. Razlika je, da pri cvetočih grmovnicah počakamo, da odcvetijo in jih nato porežemo.


Rez enkrat in dvakrat rodnih malin ter robid


Robide in maline rodijo na enoletnih poganjkih, ki zrastejo iz koreninskega vratu ali korenin. Pri enkrat rodnih malinah se po obiranju poganjek posuši, zato ga takoj odrežemo, ali pa to storimo spomladi. Poganjek ali rozgo porežemo tik nad tlemi. Porežemo tudi predrobne in pregoste poganjke, tako, da pustimo močne rozge na deset cm narazen. Če so rozge predolge, jih lahko prikrajšamo na 1,5 m dolžine. Poganjki naj bodo v vrsti, nato jih obdamo z žico ali vrvico, ki služi za oporo. Pri večkrat rodnih malinah pričakujemo pridelek nekoliko kasneje, konec julija pa vse do novembra. Enoletni, rodni poganjki se pri teh malinah ne posušijo, ampak lahko rodijo še naslednje leto. Lahko jih porežemo na 0,5 m in iz te šibe bodo spomladi hitreje pognali novi poganjki. Pridelek lahko pričakujemo kakšen teden pred tistimi, ki jih porežemo do tal. Zaradi glivične bolezni na steblih malin, se običajno stebla večkrat rodnih malin spomladi porežejo do tal in rozge odstranijo in uničijo. Iz korenin poženejo novi poganjki, ki zarodijo nekoliko kasneje, torej konec julija in rodijo vse do jesenskih ohladitev. Maline bodo zelo dobro rodile, či jih jeseni ali spomladi pognojimo z odležanim hlevskim gnojem ali kompostno zemljo.

Skica 3: Rez malin po sajenju in v rodnosti.

Robide rodijo v avgustu in so toplotno bolj zahtevne od malin. Breztrne robide poženejo stranske poganjke, ki jih lahko prikrajšamo na 2- 4 liste že v poletju, sicer pa spomladi. Odrežemo tudi predolge poganjke. Vrhove mladih poganjkov prikrajšamo na 2 do 2,5 m dolžine. Vse rozge privežemo ob oporo, ki naj bo podobna opori za trto.

Skica 3: Rez robid v rodnosti.

Rez joste


Josta je najbolj podobna črnemu ribezu, zato tudi tukaj enoletnega lesa, ki izrašča iz dveletnega ali starejšega lesa ne krajšamo. V grmu naj bo 5 do 6 poganjkov, ki jih vsakih 5 let zamenjamo z novimi. Stare poganjke izrežemo pri tleh.

Rez borovnic


Borovnice sadimo v kislo zemljo, katere pH naj bo 4,5. To dosežemo s kislo šoto in delno tudi z zemljo, ki jo naberemo pod iglavci. Da vzdržujemo to kislost tal, je potrebno vsako leto dodati nekaj litrov kisle šote ali zemlje k vsaki borovnici. Po sajenju izrežemo poškodovane in slabotne poganjke in odstranimo cvetove, da se rastlina okrepi. V grmu pustimo 6 do 8 močnih poganjkov, kjer so ogrodne veje za rast plodov. Ostale poganjke odstranimo. Po šestem letu začnemo starejše, izrojene poganjke nadomeščati z novimi, krepkimi poganjki, ki bodo pognali iz tal. Enoletnih poganjkov ne krajšamo, ker so rodni brsti na koncu poganjkov.

Rez smokev ali fig


Fige režemo zelo malo, ker se rane slabo celijo. Rane zamažemo s cepilno smolo. Pred pričetkom rasti lahko odstranimo tiste brste, ki bi pognali v neželjen poganjek in se izognemo rezi. Pred olistanjem lahko prikrajšamo enoletne poganjke tam, kjer je figa slabo obraščena in tako povečamo obraščenost. Fige lahko režemo tudi poleti, ko mladike porežemo na 10 cm in tako povečamo obraščenost z mladimi 20 do 30 cm dolgimi poganjki. Najkvalitetnejši plodovi se razvijejo na lanskem lesu, tisti na letošnjem so slabše kvalitete in zelo težko dozorijo.

Rez kakija


Z ogrevanjem podnebja, se na celinsko območje selijo nekatere sadne vrste, ki so jih včasih gojili le na Primorskem. Kaki po sajenju nekaj let slabo raste. Mladim drevesom razpiramo veje in jih vežemo v pravokoten položaj glede na deblo. To je pomembno, ker je les zelo krhek in se hitro zlomi. V rodnosti veje krajšamo, da so plodovi čim bliže deblu, kajti plodovi zaradi teže na koncu vej hitro zlomijo veje. Povešene veje spodrezujemo. Pazimo, da je v krošnji dovolj enoletnega lesa, ki izrašča iz dvoletnega. Krošnje ne smejo biti pregoste, sicer se rodnost preseli na zunanji del oziroma obod krošnje.

Rez aktinidije


Aktinidija je ovijalka, ki zahteva oporo podobno kot vinska trta. Posebnost te sadne vrste je, da potrebujemo ženske rastline za rodnost in moške rastline za opraševanje. Navadno je to v razmerju štiri proti ena. Jeseni se veselimo kosmatih plodov, ki jim rečemo kivi. Rez te sadne vrste je podobna rezi vinske trte. Aktinidijo režemo zgodaj, vsaj 20 dni pred brstenjem, sicer pride do močnega solzenja. Po sajenju pustimo le en poganjek, ki ga vzgojimo kot deblo do željene višine (2m; večkrat režemo). Tu prikrajšamo močen poganjek, ki nato požene vsaj dva poganjka, ki ju ob žici speljemo na obe strani ali le enega na eno stran in dobimo tako imenovano kordonsko vzgojo. V rodnosti enoleten les režemo na 20 cm dolge reznike na katerih zrastejo rodni poganjki. Ti so lahko dolgi tudi do dveh metrov in imajo po 15 brstov. Ena rastlina ima lahko celo 300 dobro razvitih rodnih brstov. Drobne mladike rodijo slabše plodove, zato jih pri rezi izrežemo. Debelejše plodove dobimo tudi takrat, če rodne mladike v juniju odrežemo za četrtim plodom.

Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Ljubljana
S pomočjo literature: Marko Babnik, Sadno drevje, Kmečki glas, 1994

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih