»Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene,nobene očem bilo boljzaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene«. (F. Prešeren)
Slovenija s 1. 7. 2021 vnovič prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije. V svoji 30–letni zgodovini obstoja to častno vlogo opravlja drugič.Ključna vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot so-zakonodajalcem in Evropsko komisijo. Od njega se pričakuje, da delujekot pošten in nevtralen posrednik, ki ne poudarja lastnih nacionalnih interesov, ampak si prizadeva za skupne rešitve.
In kaj vse to pomeni za nas, državljane, ki živimo tukaj in bomo ostali tudipo tem polletnem obdobju predsedovanja? To vprašanje si lahko upravičeno postavlja vsak izmed nas. Kako pomembna je ta vloga naše države v širšem smislu? Ali gre le za “lepotni ritual”, ki ga moramo odigrati kot članica EU? Ne gre samo za politične manevre, ki so njeno središče, gre za veliko več. Vprašanje pa je, ali se tega glavni akterji zavedajo. Zelo spreten moraš biti, da zaznaš priložnosti, ki seti ponujajo,in jih pretvoriš v konkretna dejanja, ki jih bo občutil tudi navaden državljan. Tukaj ni prostora za sprenevedanja, ne za kreiranje svojih pravil in tudi ne za prisvajanje zaslug. Gre za visoko stopnjo diplomacije,uresničevanje zastavljenih nalog in obravnavo že predloženih aktov sstrani Sveta EU. Slovenija predseduje skupaj v trojčku z Nemčijo in Portugalsko. To pomeni, da te tri države pripravijo skupen dolgoročni program, ki bo obravnavan v 18-mesečnem obdobju, na podlagi tega programa pa vsaka država zase pripravi lasten podrobnejši program.Slovenija je svojega poimenovala s sloganom: »Skupaj. Odporna.Evropa«. In ni nobena skrivnost, da bo ena od glavnih točk odpravljanje posledic pandemije koronavirusa. Zdi se, da je to ena od »olajševalnih«točk, saj se z njo ukvarja ne samo cela Evropa, ampak tudi cel svet. Nikaj, novi koronavirus nas je vse prizadel, nihče ni mogel biti pripravljen nanj. Absolutno pa borba proti njemu ne more biti priročno »orodje« zareševanje ostalih prikritih težav. Le-teh ni malo, zaslužijo resno obravnavo in konstruktivne rešitve. Sicer pa bo čas pokazal, kaj vse bomo kot predsedujoča država v tem zelo občutljivem obdobju uspeli iztržiti.
Upajmo, da ne bo ob koncu predsedovanja ostala v spominu le fantastično izpeljana krstna uprizoritev Povodnega moža na otvoritveni slovesnosti, kini postregla samo z umetniškim presežkom, ampak tudi z zavedanjem,kako bogato kulturno dediščino imamo. Vprašanje pa je, ali jo zares tako dojemamo in znamo ceniti. No, so pa vsaj po Evropi s tem performansom dojeli, da v deželici na sončni strani Alp ne živijo samo »svinje« in»biseri«, ampak predvsem pokončni-srčni ljudje.»To reče, hitreje in sta se zasukála, in dalje in dalje od pôda spustila, nabregu Ljubljance se trikrat zavila, plesaje v valove šumeče planila. Vrtinec so vidli čolnarji dereč; al Urške videl nobeden ni več«. (F. Prešeren)
Suzana Križ
