Fakulteta za zdravstvene vede je bila ustanovljena leta 2007 kot Visoka šola za zdravstvo, se pravi, da praznuje že 15 let obstoja oziroma 15 let od prve generacije, ki je bila vpisana v študijskem letu 2008/2009. Od takrat so se leta 2013 preoblikovali v fakulteto, 2018 pa so postali ustanovna članica Univerze v Novem mestu in danes ponujajo študijske programe na vseh treh stopnjah študija. Čez Šance smo se sprehodili z izr. prof. dr. Nevenko Kregar Velikonja, ki opravlja delo dekanice na fakulteti 9 let.
V 15 letih delovanja fakultete ste razvili tudi več študijskih programov, katere študijske programe ponuja Fakulteta za zdravstvene vede?
Imamo akreditirane tri študijske programe na prvi stopnji poleg zdravstvene nege še Fizioterapijo in Fitoterapijo. Na drugi stopnji ponujamo študij Vzgoje in menedžmenta v zdravstvu, Integrirano zdravstveno in socialno oskrbo, Zdravstveno nego in Fizioterapijo. Ponujamo tudi doktorski študij zdravstvenih ved, v katerem si lahko kandidati izberejo eno izmed smeri: Zdravstveno nego, Fizioterapijo, Preventivo v zdravstvu, Edukacijo v zdravstvu in Menedžment v zdravstvu.
Tukaj iz Loke, kjer se nahajava se lahko čez Šance sprehodiva do novih prostorov. Kam ste razširili svoje študijske prostore?
Fakulteta gostuje v prostorih Univerze v Novem mestu, ki so tukaj na Loko 2 in na Rozmanovi 18. Univerza je na takšen način dala svoj prispevek k oživitvi starega mestnega jedra. Na lokaciji bivše blagovnice na Rozmanovi 18 imamo sodobne predavalnice in kabinete, namenjene zlasti študiju Fizioterapije. Na tej lokaciji deluje tudi Inštitut za fizioterapijo in rehabilitacijo.
Koliko študentov imate na Fakulteti za zdravstvene vede? Od kod prihajajo?
Na zdravstveni fakulteti imamo okrog 700 študentov na vseh naših programih, tako da je interes za naše študijske programe kar velik in se kar povečuje iz leta v leto. Tudi zaradi razvoja novih študijskih programov. Študentje prihajajo iz cele Slovenije, približno tretjina jih prihaja iz Dolenjske, približno tretjina iz osrednje Slovenije in ostali od drugod. Na doktorskem študiju imamo precej tujih študentov, pohvalimo se lahko s prvima dvema doktorjema znanosti, v kratkem jih bo precej več.
Kakšne so potem možnosti za zaposlitev?
Naši študenti imajo glede zaposlitve kar velike možnosti. Zdravstvena nega in fizioterapija sta zelo iskana poklica. Kar pa se tiče študentov na drugi in tretji stopnji, so skoraj vsi že zaposleni in pravzaprav ob delu nadgrajujejo svojo izobrazbo, kompetence in in to povezujejo s potrebami svojega delovnega okolja.
Na prvi stopnji študija ponujate Zdravstveno nego, Fizioterapijo in Fitoterapijo. Kaj je fitoterapija?
Študijski program Fitoterapija je novost na naši fakulteti.. To je program, ki je namenjen usposabljanju fitoterapevtov – torej terapevtov, ki za izboljševanje ali ohranjanje zdravja uporabljajo zdravilne rastline. Fitoterapija je po naši zakonodaji uvrščena v zdravilske dejavnosti in gre za prvi študijski program v slovenskem prostoru, ki usposablja za poklic zdravilca. Področje fitoterapije se bo tako povezalo z znanostjo in se dvignilo na višjo strokovno raven.
Iz Društva fitoterapevtov Slovenije so nas pred leti prosili za sodelovanje in za razvoj tega študijskega programa. K razvoju smo povabili eminentne raziskovalce in strokovnjake, ki se ukvarjajo s področjem fitoterapije v povezavi s farmacijo, tudi z razvojem integrativne medicine in s povezovanjem komplementarne in uradne medicine.
Kje lahko potem fitoterapevti uporabijo znanje zdravljenja z zdravilnimi rastlinami, kje se lahko zaposlijo?
Za zdaj delovno mesto fitoterapevta v slovenskem prostoru še ni opredeljeno. V nekaterih zahodnih državah se fitoterapija že zelo lepo integrira v sistem zdravstva. Verjetno se bo v naslednjih letih desetletjih nekaj podobnega zgodilo tudi v Sloveniji. V sedanji fazi imamo željo, da se za to področje usposobijo predvsem tisti, ki se že ukvarjajo z različnimi terapevtskimi dejavnostmi, se pravi tudi na področju zdravstva in medicine in se tako področje fitoterapije dvigne na višjo strokovno raven, saj je to področje, ki je podprto s številnimi znanstvenimi dokazi.
Možnosti zaposlitve so recimo v lekarnah in zelenih lekarnah. Zeliščarske kmetije, ki se ukvarjajo z zeliščarstvo, lahko nadgradijo svojo dejavnost v smeri fitoterapije. To bodo tudi delovišča, kjer bodo naši študentje opravljali prakso.
Gre seveda za širše področje razumevanja zdravilstva in integrativne medicine, ki je potem usmerjena v celostno obravnavo osebe. Za vse bodoče študente bo 24. 8. 2023 še en informativni dan. Prijavni rok je odprt do 1. 9. 2023.
V medijih je veliko govora o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sledi s 1. 1. 2024. Kaj menite o tem, se strinjate z ukinitvijo?
O tem vem premalo, da bi lahko rekla, da se strinjam ali se ne strinjam. Vsak sistem ima svoje prednosti in svoje slabosti in vsaka ukinitev mora imeti na drugi strani pač neke ukrepe, da se področje uredi na sistemski ravni in da bo za vse dobro poskrbljeno.
Vedno znova je aktualno tudi pomanjkanje zdravnikov, kako pa je na področju medicinskih sester?
To je zelo široko področje. Pomanjkanje medicinskih sester ima v Sloveniji že nekakšno zgodovino. Mislim, da se je problem začel v obdobju ZUJF-a (Zakon za uravnoteženje javnih financ, 2012), ko pravzaprav ni bilo dovoljeno zaposlovanje v javnem sektorju. Takrat se je začelo vzpostavljati neravnovesje v posameznih poklicnih skupinah. Na žalost se sproti ni zaposlovalo kadra, ki je bil potreben. Po oceni zbornice Zveze zdravstvene nege v Sloveniji manjka preko 1000 medicinskih sester. Nekatere ocene so bile prej še višje. Če vemo, da je naša fakulteta pred nekaj dnevi imela 1000. diplomanta zdravstvene nege, je to kar nekaj generacij.
Nekatere korekcije plačnega sistema v zdravstvu oziroma za področje zdravstvene nege so že bile narejene in verjetno bodo še kakšne sledile. Tudi te morajo biti vpete v celoten sistem. Dejstvo pa je, da medicinske sestre prepoznavajo priložnosti zaposlovanja v drugih branžah, kjer imajo manj obremenitev, kjer nimajo recimo dežurstev in nočnega dela. Vemo, da odhajajo v proizvodne obrate, v trgovske centre in tako naprej, kar je škoda za poklic in za stroko. Zato je zelo pomembno, da se dviguje ugled poklica medicinske sestre v javnosti. Zelo pomembno je, da se uredijo razmere v zdravstvu, kar se tiče njihovih delovnih mest. Mogoče je plačni sistem samo delček tega, kar bi bilo potrebno urediti. Verjetno je zelo pomembno tudi, da jih njihovi delodajalci omogočijo možnost napredovanja in izobraževanja, kar bi jih potem spodbudilo k njihovemu kariernemu in osebnem razvoju. Na Dolenjskem nimamo velikega problema z tako imenovanim »begom možganov« v tujino, s tem se bolj soočajo na zahodu, pa na severu države. Je pa to na ravni Slovenije pomemben problem.
Po številnih svetovnih raziskavah so medicinske sestre najbolj zaupanja vreden poklic. Se pravi medicinske sestre so ljudje, ki se jim najbolj zaupa. V Sloveniji jih prekašajo samo še gasilci, ki jim zaupamo in se zanesemo na njih. Zaupanje pa vedno prinaša veliko odgovornost. Morda je del problema tudi v tem, da se sistemi okrog nas hitro spreminjajo, tudi organizacija zdravstvenega sistema. Ljudje, ki nosijo odgovornost, a se ne znajdejo več v temu sistemu, zbežijo iz njega.
Za konec bi vas povprašali, kakšen je vaš pogled na proces umiranja, ki ga društvo Srebrna nit želi legalizirati, torej evtanazijo?
Gre za zelo kompleksno etično vprašanje, ki mu mora slediti širši družbeni konsenz. Poznam primere drugih držav, ki imajo to urejeno. Na različnih strokovnih srečanjih sem v zvezi z evtanazijo poslušala primere praks dobrih, a tudi spornih. Medicina je osredotočena na zdravljenje in podaljševanje življenja, ki pa včasih ne prinaša tudi ustrezne kvalitete življenja. Pri evtanaziji pa se z medicinskimi postopki skrajša življenje oz. pospeši smrt, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje. Že glede tega, kdaj se zdravljenje lahko opusti, so pogosto deljena mnenja. Sprejetje doktrine v zvezi z evtanazijo je še toliko bolj težko. Sprejetje doktrine v zvezi z evtanazijo je še toliko bolj težko. Da bi lahko sprejeli evtanazijo, bi jo morali razumeti kot pomoč ljudem, katerih kvaliteta življenja je na tako nizki ravni, da se ne počutijo več pripadni temu svetu.
D.B.
