Gregor Macedoni je rojen v Novem mestu, prav tako je tukaj tudi odraščal. V Ljubljani je študiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter kasneje še na Ekonomski fakulteti. Kot študent je bil aktiven v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, v Novem mestu pa je soustanovil in tudi predsedoval Društvu novomeških študentov, ki je lani praznovalo 30-letnico obstoja in je še danes zelo aktivno društvo. Delovne izkušnje je nabiral v gospodarstvu ter bil aktiven v mnogih civilnodružbenih organizacijah. Župana Novega mesta, zagotovo poznamo, kajti teče njegov že tretji mandat. Njegov prvi mandat se je pričel novembra 2014, leta 2018 je dobil 65% podporo volivcev, na zadnjih volitvah pa kar 75% podporo.
Kot verjetno že veste, je rubrika Sprehod čez Šance namenjena tudi malce bolj sproščenim in osebnim vprašanjem. Kam se župan najraje odpravi, ko zapusti Rotovž in kdaj je bil nazadnje na dopustu? Sprehodite se z nami!
Vrniva se na začetek, kdaj oziroma zakaj ste se začeli spogledovati z lokalno politiko? Kaj ste počeli preden ste stopili na čelo občine?
Že v letih pred mojo prvo kandidaturo so me mnogi nagovarjali, tako da sem kasneje popustil (smeh) in z današnjega gledišča bi lahko rekel, da mi je županovanje bilo namenjeno.
Delal sem v gospodarstvu, v mednarodnem poslovnem okolju, hčerinski družbi Trima, kjer smo zagotavljali modularne bivalne enote na Bližnjem vzhodu in osrednji Aziji, poslovali pa smo tudi na severnoameriškem trgu.
Novo mesto je mesto z ogromno potenciala, vendarle možnosti za izboljšavo obstajajo. Na katerih področjih vidite prostor, da življenje v Novem mestu postane še bolj prijazno?
Novo mesto mora odgovoriti na izzive, ki jih prinašata sodobni čas in prihodnost, predvsem kako zagotoviti dovolj ljudi z znanji in kompetencami. Tako vizijo podpira stanovanjska politika, možnosti za razvoj širšega urbanega okolja v smislu kvalitetnega bivalnega okolja ter pa nadaljnji razvoj visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti.
Vendarle županovanje prinaša tudi izzive. Katero področje predstavlja največjo problematiko našega kraja?
Po eni strani je problem promet, Novo mesto je gospodarsko izjemno uspešno, kar vpliva na to, da se ljudje priseljujejo in so zadovoljni s kvalitetnimi delovnimi mesti, vsakodnevno pa se soočamo s tem, da v Novo mesto migrira več kot 10.000 ljudi, ki živijo izven naše občine. Temu naša sedanja prometna infrastruktura ni prilagojena. Imamo začrtane projekte izgradnje dveh novih obvoznih cest, ki jih rešujeta država in DARS, a po naši oceni prepočasi. Novo mesto namreč nujno potrebuje dva nova cestna mostova v sklopu obeh načrtovanih obvoznic.
Drugi velik izziv je prav gotovo romska problematika, česar na lokalni ravni ne moremo rešiti, ker so potrebne sistemske rešitve na državni ravni. Državne politike na področju sociale in na področju urejanja trga dela so premalo prilagojene dejanskemu stanju in zato tudi neučinkovite. Ravno zato na pobudo 11 županov JV Slovenije in Posavja do 14. julija poteka zbiranje podpisov za spremembo zakonodaje s ciljem reševanja otrok iz socialno ogroženih okolij, kamor uvrščamo tudi problematiko v romskih naseljih.
Česa se občani lahko veselimo, kam trenutno usmerjate vse moči?
Zagotovo odprtja Pisarne lokalne blaginje v Mestni občini Novo mesto na Gubčevi ulici 15. Pisarna bo na voljo za svetovanje in pomoč pri različnih življenjskih izzivih iz socialnega, zdravstveno-varstvenega področja in širšega družbenega življenja.
Odprli smo tudi Center za alternativno reševanje sporov, v petek, 9. junija pa se veselimo še uradnega odprtja brvi v Irči vasi.
Župan je izvoljen s strani občanov, prav tako občinski svet. Kako ohranjate komunikacijo z vašimi volivci? V primeru težav ali vprašanj, kam se lahko obrnejo?
Imamo odzivno občinsko upravo s številnimi kanali komuniciranja, moji sodelavci so dnevno v stiku s številnimi posamezniki in javnostjo. Tudi sam pogosto neposredno komuniciram, tako prek elektronske pošte, telefona ali na krajših sestankih. Imamo tudi dober sistem krajevnih skupnosti, ki lahko rešijo marsikateri izziv ali problem naših občanov, ki so tudi krajani.
Kot župana vas že poznamo, konec koncev teče vaš tretji mandat. Namen intervjuja je, da vas naši bralci spoznajo še malo bolj osebno. Kaj je tisto, kar vas je najbolj inspiriralo v življenju?
Predvsem me navdušujejo ljudje, ki so znali spreminjati svet z močno voljo in duhom, kot so Mahatma Ghandi, Martin Luther King in podobni posamezniki.
Glede na to, da vodenje občine zahteva veliko časa in energije, kako delo usklajujete z družino. Imate štiri otroke, kar je zahtevno že samo po sebi.
Težko. Zato pa so nam skupni trenutki še toliko bolj dragoceni.
Župan verjetno nikoli ne počiva čisto brezskrbno, pa vendarle … Kdaj ste bilo nazadnje na počitnicah?
Na smučanju v Dolomitih z družino, z širšo družbo pa na Pohorju.
Ko smo že pri dragocenih trenutkih, kateri so vaši najljubši spomini, ki vas vežejo na Novo mesto?
Druženje s prijatelji v mladih letih.
Kaj pa danes? Kaj najraje počnete v prostem času v okviru naših občinskih meja?
Najraje sem športno aktiven na prostem ali pa se sprehajam z ženo in/ali otroki po nabrežjih Krke in mestnih gozdovih. Moja najljubša točka pa je Glavni trg ter pot ob Krki in čez Marof.
Omenili ste Krko. Vemo, da ste po horoskopu vodnar. Vse je nekako povezano z vodo. Lahko sklepamo, da je vaša najljubša barva modra?
Res je, spominja me na morje, ki ga imam zelo rad in tudi v modri barvi se najbolje počutim.
Županu v našem uredništvu želimo poletje, ki bo karseda obdano z barvo morja. Da si nabere moči za vse izzive, ki jih prinaša županovanje. Mi pa že izbiramo predloge, koga bi povabili na naslednji sprehod čez Šance. Veseli bomo vaših predlogov, ki nam jih lahko zaupate na naš elektronski naslov urednistvo@mestnik.si.
D.B.
