Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opaža, da v Sloveniji prezimuje vedno več belih štorkelj, ki se vse manj odločajo za selitev v tople kraje. To zimo jih pri nas prezimuje največ doslej, našteli so jih 11. Kot pravijo v DOPPS, so štorklje, ki se ne selijo, v prednosti. Mraz jih ne ogroža, glavno je, da imajo dovolj hrane.
Prezimujoče štorklje so to zimo opazili v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu ter okolici Pragerskega in Rač. V Logatcu lahko domačini te dni opazujejo pet štorkelj, ki na obrobju kraja vsak dan iščejo hrano.
“Pet do deset štorkelj v Sloveniji pozimi ni več redkost, to je naše novo naravno stanje,” je novinarjem povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac. Gre za trend, ki moramo povezati z globalnimi podnebnimi spremembami. “Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec,” je dejal.
Razlog za selitve v tople kraje sicer ni mraz, ampak hrana. Ptice sledijo virom hrane, ki jih pozimi pri nas primanjkuje. “Temperatura ni problem, kot zmotno mislijo ljudje. Štorkelj ne zebe,” je pojasnil Denac.
Tudi če so temperature nižje, je štorkljam pomembno, da najdejo hrano in “očitno jo najdejo, saj prezimujejo.” Hranijo se z malimi sesalci, ki jih najdejo na njivah, ter z ribami in raki, ki jih lovijo po melioracijskih kanalih. Občasno jim tudi ljudje nastavijo hrano, sploh če zapade sneg, je dodal direktor DOPPS.
Prezimovanje štorkelj sicer ni le slovenski fenomen, ampak postaja značilen vzorec za vso Evropo. Španske bele štorklje so se na primer v preteklosti selile čez Gibraltar v Afriko, danes pa se skoraj ne selijo več. Hrano iščejo tudi na smetiščih. Novi vzorci prezimovanja se prenašajo na potomce in tako se ustvarja nov trend življenjske strategije vrste in populacije, je pojasnil Denac.
Po znanih podatkih DOPPS so prvo prezimujočo belo štorkljo v Sloveniji registrirali leta 1973. Od takrat do leta 2000 so beležili posamezna prezimovanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin, po letu 2000 pa postaja prezimovanje vse bolj “običajno”. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa njihovo število narašča.
Selitev je sicer za ptice veliko tveganje in stres. Premagati morajo velike razdalje, nanje prežijo nevarnosti, “prisoten je zelo intenziven lov na seleče se ptice”, je opozoril Denac. Velika težava so tudi visokonapetostni daljnovodi, ki stojijo sredi selitvenih poti, kjer dnevno migrira po 100.000 ptic, ne samo štorkelj, ampak tudi velikih ujed in čapelj. Tam zato prihaja do številnih trkov in poginov ptic, je dodal.
Verjetnost, da ptica pogine med selitvijo, je zelo velika, po drugi strani pa je prav tako zelo velika verjetnost, da preživi milo zimo. Tako je tveganje manjše, če ostane. Štorklje, ki ostanejo, so po besedah direktorja DOPPS pravzaprav v veliki prednosti pred tistimi, ki se selijo. “So prve, so že tukaj, izberejo lahko najboljša gnezda, najboljše habitate.”
STA./ML.
