fbpx
Mestnik
FOTO: iStock
Črna kronika Featured Kronika Psihologija

V lanskem letu 17 primerov nasilja v družini, leto poprej 28

Čeprav mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in v družini potekajo med 25.novembrom in 10. decembrom, je o nasilju potrebno govoriti vsak dan. V začetku meseca februarja je Slovenijo pretresel umor matere šestih otrok, nasilno in okrutno dejanje je storil njen mož.

»Žal se pri svojem delu vse prepogosto srečujemo s primeri nasilja v družini, tudi zelo hudimi. Zavedamo se, da je primerov še veliko več, kot je prijavljenih. Prav tako žrtve, ki trpijo in so izpostavljene hudemu nasilju, ne le fizičnemu, pač pa tudi psihičnemu, ekonomskemu… Žrtve nasilja so tudi otroci in starejši, ki po izkušnjah policistov zaradi odnosa s povzročiteljem nasilja redko prepoznajo nasilje in poiščejo pomoč. Še posebej pa je težko v teh zahtevnih časih, ko imamo manj stikov kot sicer in so družine zaprte med štirimi stenami,« so ob dnevih, ki opozarjajo na nasilje nad ženskami zapisali na PU Novo mesto.

V lanskem letu so na Policiji obravnavali 1.287 kaznivih dejanj nasilja v družini. V občini Novo mesto so policisti obravnavali 17 primerov, leto prej 28 primerov.

V lanskem letu so obravnavali 7 primerov umorov, ubojev in en poskus uboja. V petih primerih so se umori oz. uboji zgodili med partnerjema. En od teh primerov se je zgodil na območju Novega mesta.

V lanskem letu je policija obravnavala sedem primerov umorov. FOTO:iStock.

Spomnimo: 1. februarja se je na policijski postaji v Sevnici, okoli 18. ure, zglasil 47- letni moški. V spremstvu šestih otrok je povedal, da doma leži mrtva 41- letna ženska. Njegova žena. Za njeno smrt je kriv on. Po poročanju nekaterih medijev naj bi pri okrutnem delovanju sodeloval tudi sin.

»Žrtev nasilja v družini je največkrat ženska. Najpogostejši storilec je zakonec, intimni partner ali bivši zakonec oz. intimni partner. Lani smo tako zabeležili 1.002 primera, ko je bil storilec zakonec, intimni partner ali bivši zakonec oz. intimni partner,« razkriva Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave.

Prvi korak: »Priznam – žrtev sem!«

Nasilje se nikoli ne konča samo od sebe, zato je prijava nujna. Na Policiji povedo, da se prijavo lahko poda na različne načine. »S klicem na številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200, lahko poda prijavo preko e-naznanila ali na najbližji policijski postaji. V kolikor sama težko poda prijavo, ima žrtev pravico, da je ob njej ves čas postopka tudi oseba, ki ji zaupa ter tako morda lažje spregovori o nasilju, ki ga doživlja.«

Žrtve v nasilnem odnosu vztrajajo zaradi različnih razlogov, strahu, nemoči, slabe socialne mreže, finančne odvisnosti in podobno. »Zato je ključno, da kot družba obsojamo nasilje ter da zavzemamo ničelno toleranco do nasilja,« poudarjajo na Policiji. Ko obstaja sum, da se nasilje dogaja, se ne obrnemo stran, temveč ga prijavimo.

Ne obračajmo se stran. FOTO:iStock.

Prijavimo nasilje: »Žrtev morda sama ne zmore ali ne more«

Pogosto si okolica zatiska oči, se ne želi vtikati v družino. A kjer je dim, je tudi ogenj. In bolje je že manjši dvom prijaviti pristojnim, kot se celo življenje spraševati: »Kaj bi bilo, če bi nasilje prijavil?«

V primeru iz Sevnice naj bi ženska ponavljajoče se nasilje večkrat prijavila in kasneje prijavo umaknila. Na Policiji odgovarjajo, da je nasilje v družini kaznivo dejanje, uradno pregonljivo kaznivo dejanje. »Zaradi česar se prijava ne more umakniti. To pomeni, da ko prejmemo ali zaznamo kaznivo dejanje nasilje v družini, pričnemo z zbiranjem obvestil, ne glede na to, da žrtev, morda zaradi različnih razlogov ne spregovori, zanika nasilje ali ne želi podati prijave oziroma sodelovati s pristojnimi institucijami oz. službami, kar je velik izziv pri preiskovanju takih kaznivih dejanj.«

Delo policije je usmerjeno v izvajanje ukrepov za zaščito žrtve, dodaja Menegalija. Zelo pomemben faktor so vsa zbrana obvestila od oseb, ki vedo za nasilje. Kadar konkretnih podatkov o nasilju ni, je seveda zelo pomembna žrtvina izjava. Policija sodeluje tudi s Centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi in poskuša nuditi oporo žrtvi.

»Najpogosteje so bili povzročitelji odrasli sinovi«

»V primerjavi s preteklim letom v letu 2021 zaznavamo nekoliko večje število obravnavanih žrtev nasilja v družini,« odgovarja Irena Kralj, direktorica CSD Dolenjska in Bela Krajina. Dodaja, da se je narava obravnavanega nasilja prevesila. Težo v obravnavi so prinesli novi izzivi, povezani s starejšimi žrtvami nasilja ter pridružene težave žrtev nasilja, povezane s težavami v duševnem zdravju. »Izziv pri izdelavi načrta pomoči za starejše žrtve nasilja je načrtovanje njene zaščite, ker so se čutile vezane na dom, v smislu predanosti imetju, katerega so soustvarjale celo življenje ali zvezanosti v odnosih, kajti najpogosteje so bili povzročitelji odrasli sinovi, ki so odpovedali v lastnih kompetencah odraslosti.

V teh primerih je bila potrebna dosti večja potrpežljivost strokovnega delavca, da je z gradnjo zaupnega delovnega odnosa pomagal starejši žrtvi nasilja, da je sprejela pomembne odločitve za svojo zaščito, to je prijava nasilja na policijo in/ali odhod na varno lokacijo,« pojasnjuje vodstvo CSD.

Še vedno ni rešen problem namestitve starejših oseb, ki zaradi sprememb osebnosti izvajajo nasilje. FOTO: iStock

Direktorica izpostavlja, da v sistemu javne mreže pomoči še vedno ni rešeno vprašanje namestitve starejših oseb, ki povzročajo nasilje zaradi sprememb osebnosti in vedenja, povezanimi z zdravstvenimi težavami (npr. demenca). Ravno tako ni možnosti namestitve odrasle žrtve nasilja skupaj z odraslim otrokom z zmerno motnjo v razvoju. »V obeh primerih iščemo možnosti odhoda iz nasilja v okviru sorodstvene mreže, v drugem primeru pa tudi poiščemo možnost umika posebej za žrtev nasilja in posebej za »odraslega otroka«, ki potrebuje skrb druge odrasle osebe,« odgovarjajo.

»V prvem razgovoru z žrtvijo naredimo varnostni načrt«

»Naloge, vezane na obravnavo nasilja v družini so nujne naloge, žrtve nasilja v družini obravnavamo takoj ob prejemu informacije o zaznanem nasilju v družini,« direktorica odgovarja na vprašanje, kako postopajo ob prijavi nasilja.

V prvem razgovoru skupaj z žrtvijo nasilja CSD naredi individualni varnostni načrt, v katerem so opredeljene vrste nasilja ter koraki za takojšnjo zaščito. Pogosto imajo žrtve zadržke za prijavo nasilja policiji. CSD jo pri tem opolnomoči, da zmore nasilje prijaviti policiji. Pri tem je možno žrtvi nuditi podporo v smislu spremstva na policijo s strokovnim delavcem CSD ali s svetovalko nevladne organizacije, s katero CSD redno sodeluje.

Na območju Dolenjske in Bele Krajine je to Svetovalnica za žrtve nasilja v okviru Društva za življenje brez nasilja. Kadar strokovni delavec CSD prepozna nevarnost za življenje žrtve, o tem takoj obvesti policijo, s čimer je žrtev tudi seznanjena. »V nadaljevanju je CSD koordinator za dolgoročno odpravo nasilja v družini, kar zajema ustanovitev medinstitucionalnega tima, katerega člani so predstavniki različnih institucij in nevladnih organizacij, ki obravnavajo tako žrtev kot povzročitelja. Članica tega tima je vedno tudi žrtev nasilja. V načrtu pomoči se opredelijo naloge članov tima za odpravo dolgoročnega nasilja,« CSD pa ima nalogo spremljanja načrta pomoči.

STOP nasilju! Foto: iStock.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih