Mestnik
Featured

V Novem mestu 67 divjih odlagališč

Način življenja, potrošništvo, ki spodbuja k nastajanju odpadkov in brezbrižnost nekaterih do narave so dejavniki, ki spodbujajo nastajanje divjih odlagališč. V obstoječem registru divjih odlagališč jih je trenutno 8.085. Največ jih beležijo v Osrednji Sloveniji, najmanj pa na Koroškem. V novomeški občini jih je na registru divjih odlagališč zabeleženih kar 67. Občina z največ odlagališči je Ljubljana (722), najmanj oziroma 0 odlagališč pa je zapisano v občinah Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Sveta Ana, Solčava in Mežica.

Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki. Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko podrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah. Ekologi brez meja pravijo, da je situacija z divjimi odlagališči podobna kot v preteklih letih. »Nekatera se počistijo, spet druga nastanejo na novo.« Kot letošnji razlog nastajanja novih odlagališč navajajo zaprtje zbirnih centrov med razglašeno epidemijo meseca marca. Poleg tega, da odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke, hkrati zmanjšujejo privlačnost turističnih območjih, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo.

Ekologi brez meja predlagajo …

»Kot rešitev predlagamo kombinacijo več ukrepov: poostreni inšpekcijski nadzori in s tem povečano število izrečenih glob, ki bi morale biti višje, ureditev sistema prevzemanja gradbenih odpadkov, povečanje pristojnosti za ukrepanje drugih služb npr. policije, stalni vir financiranja sanacije odlagališč.«

K.N.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih