Danes obeležujemo valentinovo, ki se je kot praznik zaljubljenih pri nas uveljavil ob koncu 20. stoletja. Njegove korenine sicer segajo dlje, med drugim so povezane tudi s pričakovanjem pomladi. V današnjem času so za praznik značilni predvsem obdarovanje najdražjih in skupno preživljanje časa, kar pa ne velja samo za zaljubljene.
Valentinovo kot praznik, ki ga poznamo danes, se je v Evropo in tudi v Slovenijo razširilo iz ZDA, a korenine praznika segajo v Evropo, od koder so ga v Ameriko prinesli angleški izseljenci v 19. stoletju.
Na današnji dan v Katoliški cerkvi praznujejo god sv. Valentina, rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju. Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal, so pojasnili v Slovenski škofovski konferenci.
Čaščenje sv. Valentina se je po njihovih navedbah hitro razširilo po Evropi. Zaradi svojega imena, ki izhaja iz latinske besede valens ter pomeni zdrav in močan, je postal priprošnjik zoper telesne slabosti in kužne bolezni. Zaradi rimske legende, po kateri je vrnil vid slepi deklici, je postal zavetnik za oči. Zaradi legende, po kateri je ozdravil otroka s padavico, pa so se mu priporočali bolniki z epilepsijo.
Svetnikov god največkrat obhajamo v predpustnem času, ki je bil od nekdaj namenjen svatovanjem, zato so se svetniku priporočali novoporočenci. Valentinovo je ob koncu trde zime, zato so se mu priporočali tudi mladostniki in čebelarji, ker se njihove “muhe” zbudijo iz zimskega spanja. Po starem izročilu se je ohranil pregovor Sv. Valentin ima ključe od korenin, po katerem valentinovo naznanja prva vrtnarska in kmečka opravila.
STA./ML.
