fbpx
Mestnik
Aktualno Politika

(VIDEO) Reportaža: Kako se z evri in v schengnu znajdejo Hrvati?

Zapeljemo se proti meji s Hrvaško. Odločili smo se za manjši mejni prehod Petrina. Previdno zapeljemo z avtomobilom skozi dvignjene zapornice, mimo hišic, kjer so še ne dolgo nazaj dokumente preverjali obmejni policisti. “Kar gremo?” smo se spraševali z ekipo. Očitno so si podobna vprašanja zastavljali tudi tujci, ki so močno zmanjševali hitrost pred mejnim prehodom.

Avto z nemškimi registrskimi tablicami je praktično ustavil, očitno ni vedel, da je Hrvaška s 1.1. postala del schengna. Poleg tega, da na meji več nismo deležni mejne kontrole, pri južnih sosedih z novim letom lahko plačujemo z evri.

Ustavimo nekaj mimoidočih državljanov Hrvaške in jih vprašamo, kako so se navadili na spremembe. “Malo se še lovimo,” pove sogovornica. Odgovor se seveda nanaša na vprašanje nove valute, medtem ko prost prehod meje pozdravljajo. Ker živijo na obmejnem območju, dnevno prehajajo iz ene v drugo državo. “Ravno se peljem na črpalko, ker mi je bližje na slovenski strani in dobro je, da se na rabim ustavljati,” nadaljuje.

“S plačevanjem v evrih nimam težav, saj delam v turizmu,” nam na poti v trgovino odgovori naslednja sogovornica. No, vsi pa opažajo, da so cene z novo valuto šle navzgor. Sogovorniki so že tako ali tako več stvari nakupili v Sloveniji, sedaj bodo z nakupovanjem pri nas nadaljevali. “Pri vas je cenejša tuna, pasja hrana, nekateri sokovi, …” našteva mimoidoča.

“Ja, cene so zaokrožili kar navzgor, mi pa v trgovini niti ne računamo. To opazimo šele potem, ko pridemo domov,” doda.

S podobno situacijo smo se Slovenci soočali leta 2007. Evre bodo morali Hrvati osvojiti do 15. januarja 2023, ko bo evro postal edina uradna plačilna valuta.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih