fbpx
Mestnik
Ostalo

Vlada pripravlja nove ukrepe za reševanje problematike romske skupnosti

Vlada je v poletnih mesecih ukinila vladno skupino za zaščito romske skupnosti ter izdala odlok o ustanovitvi delovne skupine za obravnavo romske problematike. Slednji se sedaj intenzivno pogovarjajo in dogovarjajo o sistemskih rešitvah, ki bi morebiti lahko že v kratkem času stopile v veljavo. Za predsednika delovne skupine je vlada imenovala Antona Olaja, ki je državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Večji angažma policije v romskih naseljih

Kot so poleti navedli na ministrstvu za notranje zadeve, se v zadnjem obdobju srečujejo z izzivi ohranjanja romskih etničnih značilnosti, ki izstopajo predvsem na območju JV Slovenije. O tem so spregovorili tudi na prvem srečanju delovne skupine konec avgusta, na kateri so sprejeli prvi ukrep in sicer za takojšnji še večji angažma policije v romskih naseljih. Septembra in oktobra pa so skupaj s člani komisije in podpornimi skupinami iz različnih ministrstev začeli oblikovati konkretne predloge za sistemske spremembe za reševanje romske problematike.

Olaj: »Situacija se je poslabšala!«

Anton Olaj je predstavil nekaj ukrepov o katerih se trenutno pogovarjajo in bodo najverjetneje sprejeti. Meni, da bodo ti predlogi, ki se dotikajo štirih večjih področij, izobraževanja, zaposlovanja, kriminalne politike in socialnih transferjev v zelo kratkem času podali prve vidnejše rezultate. »Mandat te delovne skupine je vsekakor, da najdemo neke sistemske rešitve. V tolikem času, kolikor se ta nacionalni program izvaja, vsaj v cilju, da se izboljša stanje v zvezi s to skupnostjo, ni opaziti, da bi se kaj spremenilo, celo obratno. Iz terena od ljudi, od civilnih iniciativ in županov prihajajo jasna znamenja, da se je situacija celo poslabšala.«

Anton Olaj. (Foto: gov.si)

Skrajšan brezplačni program v vrtcih, obvezen za romske otroke

Anton Olaj pravi, da so o romski problematiki ustrezno seznanjeni tudi v državnem zboru, kjer so to tematiko že obravnavali. Do konca tega leta od vlade tako pričakujejo predloge za sistemske ukrepe oz. potrditev le-teh. Na sestanek so povabili štiri ključna resorna ministrstva, izmed katerih je ključno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. »Izobraževanje je eden izmed najpomembnejših temeljev reševanja romske problematike v Sloveniji. Znano je, da le majhen odstotek romskih otrok zaključi osnovno šolo. Kompromisna rešitev je, da se uveljavi skrajšan program za otroke staršev, kateri otroke ne vpišejo v vrtec, in sicer bi obsegal 240 ur. To bi bilo brezplačno in velja za vse otroke, ni bazirano le na romsko skupnost. Vlada želi tako povzročiti pozitivno diskriminacijo, da da nekomu več kot drugim prebivalcem z namenom njihove zaščite. Obvezen vrtec bi lahko bil le za romske otroke. Z manjkom vzgoje in kasneje zaradi neobiskovanja šol, izobraževanj tem romskim otrokom praktično zatrejo njihov razvoj v življenju, torej so možnosti za kasnejšo integracijo bistveno zmanjšane,« pravi Olaj.

Prihaja do zlorab socialnih transferjev, predlagajo izplačevanje denarja v funkcionalni obliki

Z vzgojo in izobraževanjem pa je tesno povezan tudi drugi predlog delovne skupine, ki se nanaša na socialne transferje. Predlog, ki bi zagotovil, da bi otroci hodili v šolo, so pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Prišlo je do spoznanja, da se socialni transferji zlorabljajo, da se jih porabi za neke druge namene, za katere jim država daje denar. Sprašujemo se, ali so starši romskih otrok v primeru, če ne pošiljajo otrok v osnovno šolo, še vedno upravičeni do socialnih transferjev v takšni obliki, kot jih prejemajo sedaj? Vzgoja in izobraževanje sta namreč temeljna pravica vsakega otroka, tudi romskega.

Rešitve gredo v tej smeri, da bi v primeru, ko bi zaznali zlorabo socialnih transferjev, le-ti bili izplačani na drugačen način, ne v denarju, ampak v funkcionalni obliki. To pomeni, da bo država tako plačala na primer različne položnice, elektriko… Na takšen način jim ne bi nič vzeli, bi jim pa omejili proste roke pri razpolaganju s tem denarjem. Ta predlog bi v veljavo stopil tudi za ostale prebivalce, ne le za Rome, saj pristojno ministrstvo, nadalje tudi centri za socialno delo ne morejo in ne smejo beležiti oz. obravnavati posameznikov na podlagi njihove etnične pripadnosti. To seveda za ministrstvo za delo pomeni nekoliko drugačno organizacijo dela, ampak menimo, da bi na takšen način uspešno vsaj nekoliko zmanjšali tveganje za zlorabo socialnih transferjev. Zadeva še ni čisto dorečena, manjka še določene tehnikalije.

Romi bodo v javna dela vključeni štiri leta, in ne le dve

»Delovna skupina pa je obravnavala tudi pobudo županov, da začasno delo, ki je bilo dano tistim, ki so težko zaposljivi in je omejeno na dve leti, za romsko skupnost obvelja za štiri leta,« poroča Olaj. Govora je o programu javnih del zavoda za zaposlovanje. Tako bodo, če bo predlog sprejet, pripadniki romske skupnosti bili v programu javnih del namesto dveh let vključeni štiri leta.

M.K.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih