Danes obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnje geslo dneva je Ustvarjajmo upanje z dejanji. S svetovnim dnem želi stroka posameznike v stiski spodbuditi k iskanju strokovne pomoči. V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 432 oseb, od tega 338 moških in 94 žensk, kar je 63 smrti več kot v letu 2020.
Že od leta 2003 vsako leto 10. septembra zaznamujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki je namenjen tistim, ki jih pestijo stiske, tistim, ki trpijo zaradi izgube bližnjega, ki je storil samomor, ter vsem ostalim, ki pomagajo pri preprečevanju samomorilnega vedenja. Cilj svetovnega dne je tudi opolnomočenje vsakega posameznika, da zna prepoznati stisko pri drugi osebi in ji nuditi pomoč ter oporo v najtežjih življenjskih situacijah.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po svetu zaradi samomora vsako leto umre okoli 703.000 ljudi. To pomeni, da si vsakih 45 sekund nekdo vzame življenje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovensko združenje za preprečevanja samomora, Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara ter Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem poudarjajo, da samomorilno dejanje ni le javno zdravstveni, temveč družbeni problem, ki prizadene milijone ljudi po celem svetu. Po navedbah WHO vsak samomor prizadene povprečno 135 ljudi, kar pomeni letno 108 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi samomorilnih dejanj. Na vsak samomor dodajajo še 25 tistih, ki poskusijo storiti samomor, še več ljudi pa ima samomorilne misli.
V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 432 oseb, od tega 338 moških in 94 žensk, kar je 63 smrti več kot v letu 2020.
Količnik samomora, ki pomeni število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, je znašal 20,5. Ob tem je za moške znašal 31,94, za ženske pa 8,96. Višji količnik od povprečja v obdobju 2010-2021 so opazili pri starostni skupini od 15 do 19 let ter pri starostnih skupinah nad 50 let in več.
Za leto 2020 je količnik samomora znašal 17,57, pred tem pa je vrednost več kot 20 dosegel leta 2015. Ali drugače: v letu 2021 so zabeležili 63 smrti zaradi samomora več kot v letu 2020. Saška Roškar z NIJZ je sicer spomnila, da smo bili kot družba dve leti izpostavljeni specifičnemu dejavniku, pandemiji covida-19. Zato se mogoče na prvo žogo zdi, da je razlog povečanja števila samomorov zelo očiten. “A takšno neposredno in poenostavljeno sklepanje bi bilo napačno, hkrati pa bi lahko tudi zelo neugodno, zastrašujoče vplivalo na ljudi,” je pojasnila.
Najpogostejši razlogi za iskanje pomoči
Kot je v sporočilu za javnost razložilo Slovensko združenje za preprečevanje samomora, posamezniki pomoč v Centru za psihološko svetovanje najpogosteje poiščejo zaradi problemov v partnerskem odnosu ali v širši družini. Klienti pogosto opisujejo znake depresivnega razpoloženja ali stopnjevano tesnobo ter jih povezujejo s težkimi in neprijetnimi življenjskimi situacijami, kot so smrt bližnje osebe, bolezen, prekinitev partnerskega odnosa, izguba službe, finančnih sredstev ali socialnega statusa in izpostavljenost nasilju. Vse pogostejši razlogi za iskanje psihološke pomoči so občutki osamljenosti. Poleg tega je tudi epidemija covida-19 pri nekaterih posameznikih stopnjevala občutke negotovosti, so še navedli v sporočilu.
Stiska zaradi samomorov pa prizadene tudi posameznike, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, in vse tiste, ki so v stiku z osebo, ki razmišlja o samomoru. Svetovni dan preprečevanja samomora, zlasti letošnji, je namenjen tudi njim, kar med drugim izpostavlja letošnje geslo Ustvarjajmo upanje z dejanji, so organizacije za raziskovanje in preprečevanje samomora pojasnile v sporočilu za javnost.
Po strokovno pomoč čim prej
V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora so poudarili, da je strokovno pomoč dobro poiskati čim prej, še preden se zaradi čustvene stiske osnovnemu problemu pridružijo dodatne težave. Nujno pa jo je poiskati takrat, ko se zaradi stiske pojavijo motnje spanja, motnje apetita, brezvoljnost, izguba zanimanja za dejavnosti, izogibanje stikom z bližnjimi, huda tesnoba, nemir, razdražljivost ali dileme glede smisla življenja in misli o samomoru.
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, ki po potrebi predpiše zdravljenje ali napoti k specialistu. Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številki 112 ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo Klic v duševni stiski, ki deluje v organizaciji Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, pomoč je posameznikom na voljo tudi v svetovalnicah v mreži psiholoških svetovalnic Posvet.
Kot je še navedeno v sporočilu za javnost, je poleg tega posameznikom v stiski in njihovim bližnjim na voljo spletno orodje iŽiv, ki bo letos 10. septembra zaznamovalo prvo obletnico delovanja. Tematiko duševnega zdravja pa raziskujejo in ljudem približujejo tudi prek projektov A (se) štekaš?!?, programa NARA in projekta Človek v primežu covida-19: psihološke posledice epidemije in preventivnih zaščitnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb.
