Ob koncu junija smo pričeli izvajati na RIC Novo mesto študijski krožek z naslovom Zgodbarjenje: medgeneracijska pot poklicev. Ukvarjali smo se z vprašanjem, kaj lahko otroci in starejši naučijo drug drugega. Starejše generacije imajo desetletja izkušenj na poklicnem področju, ki so jih s pomočjo krožka delili z mlajšimi. Na srečanjih so jim podelili praktične nasvete in življenjske lekcije (za poklicno pot). To pomeni, da so pomagali mlajšim raziskovati lastne talente, interese in potenciale, kar jim bo v pomoč pri odločitvi za izobraževalno in karierno pot. Odnosi med ljudmi različnih generacij pomenijo, da se informacije delijo v obe smeri, zato so se tudi starejši naučili česa novega. Na delavnici, ki je potekala v mesecu juliju, se je predstavil programer, ki obvlada nove tehnologije in robotiko. Mlajši so prej usvojili znanje in ga prenesli na svoje starše oziroma stare starše.
Spoznali smo poklic in delo kemika, programerja, policista, gasilca in arhitekta.
Ker pa je naslov študijskega krožka Zgodbarjenje, je prav, da se študijski krožek primerno zaključi. S pripovedovanje zgodb (“storytelling”) starih staršev o lastnih poklicih, smo poudarili vrednost te metode, saj zgodbe pomagajo starejšim ohranjati preteklost. Cilj pripovedovanja zgodb je povezovanje ljudi, ki vključuje pripovedovalca in poslušalca, zato mu lahko pripišemo najmočnejši medčloveški stik. Letos smo se odločili, da na podlagi izvedenih delavnic in poklicev, ki smo jih spoznali s strani starih staršev in tistih poklicev, kar si želijo postati njihovi vnuki, spišemo otroško pravljico, ki vključuje zgodbo maskote Poklickota Čarlija in izdelke udeležencev. Pravljico smo naslovili z naslovom ZGODBARJENJE.
Ana Marija Blažič, RIC Novo mesto
