25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, temu je posvečen vse od leta 1981, ko ga je Organizacija združenih narodov razglasila v spomin na sestre Mirabal, ki so bile v Dominikanski republiki umorjene leta 1960.
Po slovenski nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska (56,6 odstotkov) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja (Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v partnerskih odnosih in zasebni sferi, 2010).
Nasilje nad ženskami je družbeni problem tudi zaradi posledic, ki jih prinaša. Pomaga namreč ohranjati neravnovesje moči med spoloma, neravnovesje v moči pa lahko vodi do zlorab in tako se, ob še vedno visoki družbeni tolerantnosti, nasilje nadaljuje. Če se ženske trudijo preživeti v nasilnem odnosu in poskrbeti za svojo varnost, svojih moči ne morejo vlagati v druga področja svojega življenja. Pomemben vidik nasilja nad ženskami je tudi finančni, saj je nasilje nad ženskami hkrati velika finančna obremenitev za državo, saj zaradi nasilja nastajajo dodatni stroški zdravljenja, stroški zaradi odsotnosti z dela, stroški povezani s preprečevanjem nadaljnjega nasilja in drugi.
Najpogostejša oblika nasilja v družini je nasilje nad ženskami. Rezultati slovenske nacionalne raziskave o nasilju v partnerskih odnosih in zasebni sferi (2010) so pokazali, da so v 90,8 odstotkov žrtve nasilja ženske, povzročitelji pa moški.
Nasilje v družini v času epidemije covid-19
Študije, ki so jih opravili različni strokovnjaki, potrjujejo, da se nasilje v družini v obdobjih kriz poveča in razširi. Z zajezitvenimi ukrepi za širjenje korona virusa ljudje ostajajo doma, vendar dom ni varen prostor za vse. Nasilje v družini se je med epidemijo covid-19 povečalo, ljudje so izolirani v nevarnih okoljih, zaprtih z nasilno osebo, z omejenim dostopom do podpore in pomoči. Zadnji podatki kažejo, da se je od izbruha korona virusa nasilje nad ženskami in otroki, zlasti nasilje v družini, povečalo. Osebe, ki so nasilne, sedaj lažje izvajajo popoln nadzor nad svojim partnerjem, njihovim početjem in omejujejo stike z okolico ter bližnjimi. Bolj kot kadarkoli je pomembno, da naslovimo nasilje nad ženskami in nasilje v družini ter da ukrepamo, če smo priča nasilju.
Kolikokrat je policija pri nasilju v družini posredovala v Novem mestu?
Policisti in kriminalisti so na območju Policijske uprave Novo mesto letos obravnavali 115 primerov nasilja v družini, lansko leto pa 110 primerov. Kar 74 nasilnežem so izrekli ukrep prepovedi približevanja žrtvam zaradi razlogov za sum, da bodo ogrozili njihovo življenje, osebno varnost in svobodo.
“Med preiskavami kaznivih dejanj nasilja v družini nemalokrat ugotovimo, da je osumljenec več let izvajal nasilje nad družinskimi člani, vendar ga v preteklosti nismo obravnavali zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov z elementi nasilja, saj o nasilju ni nihče spregovoril,” povedo iz PU Novo mesto. Pozivajo ljudi, da si naj ne zatiskajo oči, ampak naj nasilje, za katero izvedo ali so mu priča, takoj prijavijo in s tem pomagajo žrtvam. Dostikrat namreč žrtve same ne najdejo moči oziroma poguma, da o nasilju spregovorijo, zato je prav, da to stori kdorkoli, ki za nasilje ve. “Policisti ob vsaki prijavi storimo vse, da žrtvi zagotovimo pomoč in ukrepamo zoper storilca.”
K.N.
