fbpx
Mestnik
Featured Zanimivosti & Zabava

Ali ste vedeli… Da novoletne zaobljube izpolni manj kot desetina ljudi?

December je mesec izobilja, prenajedanja in brezglavega zapravljanja. Ampak s 1.1. je vse drugače, kajne?

Novoletne zaobljube so del silvestrskega večera, tako kot penina, biftek in ognjemet. Zaobljube ljudje sprejemamo in dajemo že od nekdaj, v preteklosti so jih predniki dajali višjim silam, danes več ali manj sebi. Imate že kakšno pripravljeno, česa se boste v prihajajočem letu držali?

Ali ste vedeli, da bo večina novoletnih zaobljub do 21. januarja preteklost? Ta dan sicer velja za najbolj depresivnega v letu. Do tega datuma je prišel psiholog Cliff Arnall, formula za izračun pa je sestavljena iz različnih faktorjev: vremena, finančnega dolga, ki nam ga je pridelalo brezglavo nakupovanje, časa, ki je pretekel od božiča, stresa in časa, ki smo ga prespali. Del formule pa je tudi količina novoletnih zaobljub, ki je v večini do konca januarja še neizpolnjena.

In za kašne spremembe se ljudje odločamo?

Najpogostejši zaobljubi sta hujšanje in gibanje. Po podatkih SURS-a naj bi bilo približno polovica starejših od 18 let čezmerno hranjenih. Mnogi si obljubijo tudi, da bodo do poletja izboljšali svojo psihofizično kondicijo. Statistični podatki kažejo, da se ne giblje 16 odstotkov oseb, starejših od 18 let. V zadostni meri za gibanje skrbi sicer 60 odstotkov ljudi, 24 odstotkov pa priznava, da se giblje, a ne zadosti in redno.

Podatki SURS-a kažejo, da naj bi alkohol uživalo 56 odstotkov Slovencev, starejših od 16 let. Kar 650 ljudi pa je letno hospitaliziranih zaradi alkoholne bolezni jeter, umre jih skoraj polovica. Zgovoren podatek, da se odrečete alkoholu, kajne? Nič boljša navada ni kajenje. 22 odstotkov Slovencev redno kadi, zagotovo si vsaj kakšen odstotek teh ljudi pravi, da bo v novo leto stopila brez nikotinske razvade.

In morda je odločitev o prenehanju uživanja alkohola in kajenja vezana tudi na dejstvo, da te razvade veliko stanejo. Po spletu krožijo razni načini kako in koliko bi lahko v novem letu privarčevali. Slovenci sicer veljamo za zelo varčen narod, torej za varčevanje večina ne potrebuje zaobljube. Najbolj varčni Evropejci so sicer Nizozemci, drugo mesto si delita Nemčija in Luksemburg, najmanj varčni pa so Slovaki. Po bruto stopnji varčevanja Slovenci sodimo na tretje mesto. Po zadnjih statističnih podatkih vsak povprečen državljan letno privarčuje okrog 1.700 evrov, povprečno gospodinjstvo pa 4.300 evrov.

Kdaj zaobljube postanejo del vsakdana?

V psiholoških krogih je znana teorija 21 dni. Teorija je bila prvič predstavljena leta 1960 v knjigi Psihokibernetika, avtorja Maxwella Maltza. Maltz je kot plastičen kirurg opazoval, koliko časa so njegovi pacienti potrebovali, da so se navadili na nov obraz po operaciji in prišel do ugotovitve, da so za to potrebovali v povprečju 21 dni. A proces, da se na nekaj navadimo ali da nam nekaj postane rutina, traja dlje. Navade se ustvarjajo počasi, s ponavljanjem in vztrajanjem. No, nekatera preprosta vedenja, kot je denimo pitje kozarca vode pred vsakim obrokom, naj bi bi ponavljali 18 dni, preden nam ta navada preide v kri. Za druge navade, kot je recimo telovadba, pa bo potrebnih precej več truda, tudi do enega leta. Raziskave kažejo, da je za oblikovanje nove navade v povprečju potrebno » potrpeti« vsaj 66 dni. Torej, z novoletnimi zaobljubami vztrajajte do začetka marca, potem bodo postale že rutina.

M.L.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih