fbpx
Mestnik
Pri nas je 48 odsekov koplanih voda, njihovo stanje je ustrezno.
Dogodki Featured Novice

Ali veste, v kakšni vodi se pri nas kopamo?

Eden od pogojev zdravega kopanja je kakovost vode. Agencija RS za okolje vsako leto pozorno spremlja kakovost voda, in sicer na 48 vodah – to so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo kriterije za uradno določitev kopalne vode. Že nekaj let je pri nas na vseh lokacijah kakovost ustrezna in primerljiva s kakovostjo koplanih voda po Evropi.

Stanje koplanih voda se določa glede na prisotnost dveh bakterij v vodi – Eschericha coli in intestinalni enterokoki, ki sta glavni pokazateljici fekalnega onesnaženja. Zadnja leta pa pri nas beležimo odlično kakovost kopalnih voda. Mag. Mateja Poje iz Agencije Republike Slovenije za okolje pojasni, da je teh bakterij pri nas manj predvsem zaradi sistematičnega urejanja kanalizacijskih sistemov in gradnje čistilnih naprav, pa tudi zaradi vse bolj uveljavljenih dobrih kmetijskih praks gnojenja zemljišč in zavedanja ljudi, da s svojim dejanjem lahko škodijo okolju.


Lansko leto vse kopalne vode ustrezne!

Poročilo kopalne vode, Agencija RS za okolje


Analize so pokazale, da so bile tudi lansko leto vse kopalne vode ustrezne kakovosti. V poročilu o kakovosti kopalnih voda v letu 2020 je kar 85,1 % ( 40 od 47 ) kopalnih voda odličnih, 8,5 % dobre kakovosti, zadostne pa so tri. Nobena kopalna voda pa ni v slabem stanju, zaradi česar bi bilo kopanje prepovedano.


Kakovost vode se spremlja vsake 14 dni


Analize kopalnih voda se v času kopalne sezone, ki traja od 15.6 do 31.8, spremljajo vsake 14 dni, prav tako pa je analiziran tudi vzorec pred začetkom kopalne sezone. Na terenu se opravi pregled stanja – senzorična opažanja (barva, intenziteta barve, motnost, površinsko aktivne snovi, mineralna olja, vonj, intenziteta vonja, fenoli, vidne nečistoče), presoja prisotnosti površinske gošče (cvetenja) in prekomerne razrasti makroalg, presoja prisotnosti vidnih tekočih in trdnih odpadkov ter drugih onesnaženj, opravijo se meritve (temperatura vode, električna prevodnost, pH, prosojnost), ter odvzame vodo za mikrobiološke preiskave. “V mikrobiološkem laboratoriju pa se ugotavlja vsebnost dveh bakterij – Eschericha coli in intestinalni enterokoki, ki sta pokazateljici fekalnega onesnaženja in za kateri je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdelal priporočila oz. mejne vrednosti, ki lahko vodijo v prepoved ali odsvetovanje kopanja,” pojasni mag. Poje.


Koplane vode reke Krke in Kolpe:

Kopalno območje Krka, Žužemberk, Kopalno območje Krka, Straža, Kopalno območje Kolpa, Primostek, Kopalno območje Kolpa, Podzemelj, Kopalno območje Kolpa, Dragoši – Griblje,Kopalno območje Kolpa, Pobrežje – Fučkovci, Kopalno območje Kolpa, Adlešiči, Kopalno območje Kolpa, Učakovci – Vinica, Kopalno območje Kolpa, Damelj, Kopalno območje Kolpa, Radenci, Kopalno območje Kolpa, Sodevci, Kopalno območje Kolpa, Prelesje – Kot.
Odlična kakovost vode v Adlešičih, v Žužemberku ocena zadostna

Po programu vzamejo 7 vzorcev na kopalno vodo, kar je skupaj 84 vzorcev.


Kakovost kopalnih voda je močno odvisna od hidroloških in meteoroloških razmer ter urejenega odvodnjavanja padavinske in komunalne odpadne vode. Ob suši se zaradi nizkega vodostaja zaradi močnega poletnega deževja kakovost vode lahko kratkotrajno spremeni, saj je ob obilici dežja spiranje s površin intenzivnejše. “Možni so prelivi iz preobremenjenega kanalizacijskega sistema ob kopalni vodi in v njenem zaledju, ki na področje Kolpe sega tudi na sosednjo Hrvaško,” pojasni Mateja. Tako reke po dežju postanejo motne in pa seveda bolj deroče zato je tudi kopanje odsvetuje.

Kot velja za vse kopalne vode pri nas, so tudi kopalne vode na Kolpi in Krki že več let ustrezne. Na Kolpi je tako že več let zapored odlična kopalna voda v Adlešičih, občasno odlične pa so zadnje leto tudi še kopalne vode Učakovci-Vinica, Prelesje-Kot, Damelj in Podzemelj ter na Krki Straža, predvsem dobre so kopalne vode Radenci in Griblje, zadostna pa je zadnje leto kopalna voda na Krki v Žužemberku, ki pa je bila še nedolgo tega odlična. “V Žužemberku na končno oceno kakovosti vplivajo predvsem lanski rezultati, ki so bili nekoliko višji, a niso dosegli vrednost za potrebno odsvetovanje kopanja,” pojasni. So pa prvi rezultati na tem območju letos pokazali izboljšanje stanja.


Ob koncu sezone se na osnovi dolgoletnih rezultatov vsebnosti bakterij kopalne vode po poenotenih kriterijih v vseh državah EU razvrsti v 4 razrede kakovosti z uporabo statistične analize podatkov. Razredi so šolski, pri čemer odlična kakovost pomeni nizko, dobra zmerno, zadostna kakovost pa še dopustno vsebnost bakterij v vodi, medtem ko je potrebno za kopalno vode slabe kakovosti kopanje prepovedati in izvesti ukrepe za izboljšanje.

“Kljub odlični kakovosti vode moramo vedeti, da voda ni pitna in je ne uporabljamo za pitje in pripravo hrane. Prav tako med plavanjem vode ne požiramo, kar velja zlasti za otroke, po košanju pa se čim prej oprhamo s pitno vodo,” doda.

Letos so na vsaki kopalni vodi opravili že 2 meritvi. Rezultati pa so pokazali, da so primerljivi z rezultati preteklih let, saj so bile bakterije zelo malo prisotne oziroma je njihovo število dopustno. Sprotne podatke o kakovostih koplanih voda lahko redno spremljate tudi na spletni strani Arsa.

K.N.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih