fbpx
Mestnik
Dogodki Featured Iz naših šol in vrtcev Novice

Ana Saje: “Kmetija, na kateri živim, ni povsem običajna kmetija, ampak je to mestna kmetija”

Mladi in kmetijstvo

V zadnjem času je življenje na podeželju bolj cenjeno, saj prinaša vrsto prednosti, kot je samooskrba z doma pridelano hrano in neposreden stik z naravo, ki nas pomirja in napolni z energijo v hitrem načinu življenja. O podeželju in o kmetih še vedno obstaja veliko mitov, ki jih spodbujajo tudi razne resničnostne oddaje, ki delajo panogi veliko škodo. A za prvim romantičnim vtisom življenja na kmetiji se skriva predvsem veliko dela, prilagajanja, odrekanja in znanja. Sodobno kmetovanje zahteva obvladovanje široke palete znanj, saj mora kmet posedovati vedenje o rastlinstvu, živalih, strojništvu, fitofarmaciji, ekologiji in nenazadnje tudi vsem neljubi administraciji. Biti kmet, je najverjetneje eden izmed kompleksnejših poklicev na svetu in zaradi pridelave hrane tudi eden najpomembnejših.

Kljub vsemu pa mnogim kmetijam uspe predati ljubezen do dela na kmetiji mlajšim rodovom, saj jih že v otroških letih kalijo za mlade gospodarje na kmetiji. Da lahko mlad človek okusi vso odgovornost dela z živo naravo, je eden od zagotovljenih načinov, da bo kmetija rasla naprej. Seveda pa ne velja zanemariti dejstva, da se tako ohranja tudi širša okolica in krajina. Vendar je to že povsem druga zgodba.

V članku želimo predstaviti nekatere predstavnike mlade generacije, ki odraščajo na kmetiji in želijo ali pa so že prevzeli domačo kmetijsko dejavnost in imajo z njo tudi dolgoročne načrte. Vsem je skupno, da so že zelo zgodaj začutili željo po nadaljevanju družinske tradicije in so se že pri izbiri izobraževalne poti odločili za šolanje v kmetijskih programih. Vsi so ali pa so bili dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto.

Ime in Priimek: Ana Saje (dijakinja 3. letnika Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, smer kmetijsko-podjetniški tehnik)

Kraj: Novo mesto

Predstavitev kmetije

Že vse življenje živim na kmetiji Krnc v Novem mestu. Kmetija, na kateri živim, ni povsem običajna kmetija, ampak je to mestna kmetija. Sedež kmetije je le dober kilometer oddaljen od centra Novega mesta. Moj prapradedek Andrej  je pred več kot 120 leti kupil kmetijo v Žabji vasi. S kmetovanjem so nadaljevali tudi moji prastarši in stari starši. Trenutno na kmetiji živimo in delamo tri generacije (moji stari starši, moji starši in midva z bratom). Ves čas so se ukvarjali s prirejo mleka in vse mleko prodali na domu. Kljub temu da se je mesto povečevalo in se je kmetija drobila zaradi izgradnje cest in širitve industrije, zemljišč nismo izgubljali, ker smo vedno zahtevali menjavo za izgubljena zemljišča. Pred približno 15 leti smo kupili kompleks zemljišč na Grabnu. V letu 2013 smo pričeli z gradnjo novega hleva, gospodarskih poslopij in nove hiše. Konec leta 2014 smo se preselili na Graben. Kupili smo 20 brejih telic črno-bele pasme in iz starega hleva preselili obstoječih 20 glav govedi. Danes je v hlevu okoli 50 krav molznic in 40 plemenskih telic. Hlev je zgrajen v sistemu proste reje. Molža in čiščenje rešetk v delu, kjer so krave molznice, potekata robotsko. Večino mleka prodamo Ljubljanskim mlekarnam, del pa ga prodamo neposredno na domu oziroma ga predelamo v skuto, smetano in mladi sir. Ker smo v mestu, prodajamo samo na domu in ne hodimo na tržnico. To je prednost mestne kmetije. Smo blizu kupcu. Tudi kupci cenijo domače in sveže izdelke. Je pa način dela na mestni kmetiji nekoliko drugačen. Ker imamo vsa zemljišča ob mestnih vpadnicah, moramo delo načrtovati tako, da se izognemo prometnim konicam. 

Načrti za prihodnost

Mene zelo privlači delo z živalmi in rada delam v hlevu. Moj mlajši brat pa je navdušen za delo s stroji. V prihodnosti števila živali ne nameravamo povečevati, saj za to nimamo dovolj zemlje. Nameravamo pa povečevati količino predelanega mleka na domu. Obstoječo ponudbo izdelkov bi želeli razširiti še z jogurti in s poltrdimi siri.

Jerneja Ucman, učiteljica strokovnih modulov

Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Novo mesto

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih