fbpx
Mestnik
Kako prihraniti, vprašanje časa v katerem živimo?
Aktualno Avto-moto Gospodarstvo Narava & zdravje Novice

Draginja: Kako lahko privarčujejo vozniki avtomobilov?

Promet je eden izmed najpomembnejših virov emisij toplogrednih plinov, saj predstavlja kar četrtino skupnih emisij v Evropski uniji, kar ima mnoge škodljive posledice za okolje, prostor, družbo in gospodarstvo. Če se marsikdo za okolje ne zmeni, se zagotovo vsak zmeni za stanje v svojem žepu. Veste, kako lahko prihranite nekaj evrov v času, ko se vse draži?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo 12 odstotkov vseh z avtomobilom opravljenih poti v letu 2017 krajših od enega kilometra, 30 odstotkov krajših od dveh in pol kilometrov in kar 45 odstotkov krajših od pet kilometrov. Skupno kar dva milijona kilometrov, ki jih lahko povprečni prebivalci opravimo peš ali s kolesom.
Na ta način bi lahko za skoraj polovico zmanjšali število vseh poti, opravljenih z avtomobilom, s tem pa prihranili energijo in denar ter ugodno vplivali na okolje in družbo okoli nas.

Hkrati smo prebivalci Slovenije med prebivalci Evropske unije najbolj obremenjeni s stroški prevoza. Slovenska gospodinjstva so leta 2019 za mobilnost porabila povprečno 2.150 EUR na prebivalca oz. 17 odstotkov vseh odhodkov, kar nas uvršča močno nad povprečje v Evropski uniji.

Slovenska gospodinjstva so leta 2019 za mobilnost porabila povprečno 2.150 EUR na prebivalca. FOTO: Pexels.

Javni potniški promet in aktivna mobilnost predstavljata boljšo alternativo z vidika zanesljivosti, varnosti, finančne dostopnosti in manjšega vpliva na okolje. Aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, poleg številnih prednosti za naše zdravje in počutje predstavljata tudi najcenejšo in energetsko varčno obliko premikanja.

Na državni ravni lahko z uporabo kolesa namesto avtomobila letno prihranimo kar 900 milijonov litrov goriva.

Treba je vedeti, da mobilnostne navade prebivalstva najhitreje občuti prav lokalno okolje. Poleg negativnega vpliva na okolje in lastno zdravje, varnost in izrabo prostora (več asfaltiranih površin na račun zelenih površin, več pregrevanja, manj prostora za pridelavo pridelka) je pomemben negativen dejavnik tudi poraba energije za dnevno mobilnost in posledično porabo lastnih sredstev.

Kratke poti do dveh kilometrov lahko opravimo peš, razdalje do pet ali deset pa premagamo s kolesom. FOTO: Pexels.

Nekaj nasvetov Ministrstva za infrastrukturo, kako lahko vsak posameznik pripomore k zmanjšanju porabe energije v prometu, boljši družbi in okolju ter hkrati prihrani:

Zmanjševanje števila poti

Razmislimo, ali je naša pot z osebnim avtomobilom nujna. Avto, ki stoji v gneči, porabi več, zato se je smiselno izogniti prometnim konicam.

Razmislimo, ali lahko združimo različne predvidene poti in jih opravimo naenkrat – na ta način bo avto manjkrat uporabljen, kar pomeni, da bodo enake obveznosti opravljene z manj stroški.

Zmanjševanje števila poti do 2 km

Razmislimo o nujnosti vožnje na kratke razdalje do enega, dveh in petih kilometrov. Kratke poti do dveh kilometrov lahko opravimo peš, razdalje do pet ali deset pa premagamo s kolesom. Dva kilometra hoje v službo prihranita 46 litrov goriva na leto.

Promocija aktivnega prihoda na delo

Dokazano je, da so zaposleni, ki se izognejo jutranjemu prometnemu stresu, bolj zbrani in učinkoviti. Poleg tega imajo zaposleni, ki pridejo na delo na aktiven način, več kisika v krvi, kar ugodno vpliva na njihovo zbranost.
Enostavni ukrepi, s katerimi lahko delodajalci spodbujajo trajnostno mobilnost, obenem pa poskrbijo za večje zadovoljstvo zaposlenih, so uvedba gibljivega delovnega časa, možnost dela od doma, spodbujanje aktivnega prihoda na delo, ureditev prostorov za prhanje, postavitev nadkritih kolesarnic, spodbujanje skupnih voženj, uvedba organiziranega prevoza itd.

Uporaba javnega potniškega prometa

Preveriti se splača vozne rede vlakov, avtobusov, prevozov na klic in ostalih oblik JPP. Različne možnosti za uporabo JPP lahko namreč pozitivno presenetijo s količino časa, denarja in energije, ki jih je je možno prihraniti na ta način.

Vožnja z javnim prevozom hkrati lahko predstavlja tudi priložnost za komunikacijo s prijatelji ali sopotniki, odgovarjanje na elektronsko pošto, branje ali zgolj počitek ter druge aktivnosti, ki jih med vožnjo avtomobila ne moremo opraviti.

Ob koncih tedna, tj. vse sobote, nedelje in praznike, do vključno 30. 6. 2023, velja na vse enotne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem in domačem železniškem prometu 75 odstotni popust za vse uporabnike. Vožnja z javnim prevozom je tudi zato bistveno varčnejša, izlete pa se torej splača načrtovati z uporabo JPP. 

Sopotništvo

Potovanje več ljudi skupaj je smiselno, saj se stroški vožnje tako razdelijo med potnike in posameznika manj obremenijo. Na ta način se lahko izognemo tudi stroškom parkirnin, pa še potovanje je zabavnejše, kratkočasnejše in predvsem bolj sproščujoče. Leta 2021 je bila v Sloveniji povprečna zasedenost avtomobila na delovni dan 1,34 potnika, kar je precej manj kot leta 2017, ko je bila 1,49 potnika.

Varčnejša in zabavnejša je vožnja s sopotniki. FOTO: Unsplas.

Varčna vožnja

Varčna vožnja zmanjšuje porabo goriva in s tem znižuje stroške mobilnosti. Obstaja več načinov za varčno vožnjo:

  • Zmanjšanje hitrosti: vožnja pri 100 km/h na avtocesti zniža rabo energije in s tem povezane stroške za 10-15 odstotkov v primerjavi z vožnjo pri 130 km/h. Poleg tega s hitro vožnjo privarčujemo le 10 minut na 100 km, v zrak pa izpustimo kar 80 odstotkov več CO2, kar je zaskrbljujoče tudi z okoljskega vidika.
  • Manjša obtežitev vozila: manj kot je vozilo obteženo, bolj bo vožnja varčna. Vsakih dodatnih 50 kilogramov namreč poveča porabo goriva za dva odstotka. Pomemben je tudi način shranjevanja prtljage – prtljaga v prtljažniku namesto na strehi je bistveno pametnejši in varčnejši način njenega prevoza. 
  • Uporaba klimatske naprave: ta poviša porabo goriva za do 12 odstotkov, zato se je smiselno odpovedati njeni uporabi, kadar ta ni nujna.

Koliko avtomobilov imeti v gospodinjstvu oziroma ali je lastništvo osebnega avtomobila sploh nujno?

Slovenska gospodinjstva so v samem vrhu Evropske unije po deležu proračuna, ki ga namenijo za mobilnost. Vedno več urbanih naselij je opremljenih s sistemi za izposojo koles ter sistemi za izposojo avtomobilov. Z uporabo teh sistemov se znebimo skrbi, ki pritičejo uporabi lastnega avta: vožnja v gneči, iskaje parkirnega mesta, skrb za avto, stroški lastništva itd.

Je lastništvo avtomobila njuno? FOTO: Unsplash.

Razmislimo, ali naše gospodinjstvo zares potrebuje avto oz. več kot en avto. Avto namreč ne predstavlja zgolj stroška nakupa in stroška goriva ob njegovi rabi, temveč tudi strošek za njegovo redno vzdrževanje in zavarovanje. Na spletni strani društva Fokus preverite koliko vas vaš jekleni konjiček zares stane.

https://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih