Prejšnji teden so na Trški gori pred zidanico znamenitega skladatelja Marjana Kozine podpisali pismo o nameri vzpostavitve kulturnega središča “Kozinova zidanica – Hiša slovenske glasbe”. Zidanica bo celovito prenovljena, nato pa bo v njej zaživel kulturno-etnološki center.
Pred petimi leti je bila zidanica razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Kozinova zidanica ima izredno lego in poseben, prepoznaven videz, ki izkazuje bogato kulturo lastnika in skladatelja, ki je v njej prebival. Ima prvine značilne dolenjske arhitekture hramov in zidanic, pri čemer predvsem s svojimi bivalnimi površinami presega običajne, preproste gospodarske objekte. Po prenovi bodo v kleti degustacijski prostor, kuhinja, sanitarije za obiskovalce ter prostori za tehniko, v odprt pokriti predprostor pa bo umeščena prenovljena preša. V pritličju je predvidenih več skupnih prostorov z obnovljenimi originalnimi elementi ter spominska soba Marjana Kozine z njegovim klavirjem, na podstrešju pa bo urejeno manjše stanovanje za gostujoče skladatelje ali umetnike.
Upravljanje objekta je prevzela Glasbena šola Marjana Kozine, Društvo vinogradnikov Trške gore pa bo sodelovalo pri skrbi za vinograde in bo hkrati bdelo nad promocijo enološke tradicije dolenjskega vinogradništva.
Marjan Kozina – znameniti slovenski skladatelj
Bil je šolan glasbenik, ki je ljubezen do skladanja odkril že v osnovnošolskem obdobju, nato pa se v tej spretnosti izuril na znanih evropskih akademijah. Ob vrnitvi v domovino je živel tudi v Novem mestu, ustvarjal pa je na njemu ljubi Trški gori v svoji zidanici, danes znani pod imenom Kozinova zidanica.
Po Kozini nosi ime tudi novomeška glasbena šola
Po njem je poimenovano najvišje strokovno priznanje za skladatelje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev, poznan pa je tudi po svojih pomembnih prispevkih: po skladbah za prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji, svoji Simfoniji v štirih stavkih ter ponarodeli Kekčevi pesmi, za katero je skladbo, sodeč po pričevanju ljudi, napisal prav na Trški gori, ki jo je tako zelo oboževal. Ob stoletnici delovanja Slovenske filharmonije je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filharmonije, njegove skladbe se redno uvrščajo v glasbeni program različnih institucij.
K.N.