Povprečen moški za čas svojega življenja za britje porabi 3.350 ur. No, Edis Osmanović pa je urejanju brad namenil svoje življenje. 28-letnika je nad bradami in celotnim utripom brivnic navdušil film Brivnica. Njegov salon pravzaprav tudi spominja na filmsko sceno. Popelje nas tja v 70. leta, vseeno pa moški iz salona odidejo urejeni po »zadnji modi«.
Pogovor ob kavi začnem z vprašanjem, zakaj so brade in brki zadnja leta tako zaželeno okrasje? Morda razlog tiči v večnih modnih ikonah – nogometaših, morda v zvezdnikih izpod koša? Priljubljene so med t.i. hipsterji, želijo moški postati »urbani gozdarji«?
»V Sloveniji smo za modo kar nekaj časa,« v šali pove Novomeščan. Brade so bile zadnji modni krik pred letom ali dvema, nadaljuje. A moški, ki so si kadarkoli pustili rasti brado, vedo, da se brade navadiš, da postane neke vrste zaščitni znak. »Brada skrije marsikatero pomanjkljivost, čeljust, kožo,« brado lahko pravzaprav primerjamo z ličili. Tako kot šminka na ženski še dodatno poudari njeno lepoto, marsikakšnemu moškemu brada naredi veliko uslugo, v smehu nadaljujeva pogovor.
Z 28-letnim brivcem odkrijeva še eno skupno točko moških in žensk: oboji frizerju (moški brivcu) radi pokažemo fotografijo, kako želimo izgledati. Žal vse prepogosto z nerealnimi pričakovanji.
»Moški z zelo redko brado mi velikokrat pokažejo fotografijo moškega z zelo gosto brado. Imaš »modela«, ki ima čisto hudo brado, pa želi da jo »odbijem« in pustim le zalisce. Imajo nekaj groznih idej,« s prijetnim novomeškim naglasom, polnim slenga, pove mladi podjetnik.
Kako se brade sploh ureja se je naučil v Londonu. Sprva ga je sicer vleklo v Ameriko, kjer so t.i. Barber shopi klasika. Prizna, da je takrat 19-letnika odvrnila birokracija, ki jo je bilo potrebno urediti za pot čez lužo. London je predstavljal ugodnejšo rešitev. »London school of barbering je bil pogoj, da brivnico sploh odprem. Ker če bi odprl brivnico brez tega šolanja, ne bi bil nič drugačen od frizerja, samo pripišeš napis »brivnica« – in takih je kar veliko. Dajo napis brivnica, strižejo pa kot frizerji. Ampak postopek se razlikuje.«
V Londonu se mu je ponudila tudi možnost zaposlitve. »V sklopu šole sem dobil sanjsko službo, res sanjsko. Nisem rabil pometati dlak, posebej za to so imeli ljudi. Potem sem pa razmišljal. Če sem tako hud, če že tukaj delam dobro, kako bi šele doma.« In s to mislijo se je po štirih mesecih vrnil domov. Takrat praktično ni imel konkurence, brade ni urejal skorajda nihče. »Ko sem štartal, sem urejal več brad, kot frizur. Zdaj tega ni več toliko, nekje 70:30 je razmerje frizure proti brade.«
Počasi je Novo mesto za simpatičnega mladeniča postalo premajhno, stranke se vozijo iz Maribora, Obale, Tolmina, Zagreba… in edina logična rešitev je bilo odprtje še enega salona v prestolnici. Kot v mnogih dejavnostih, je tudi za brivce najbolj obremenjen mesec december. Zaradi korone pa niti približno ne dosega rezultatov, kot jih je pred epidemijo, prizna. »Danes se »folk« raje postriže nekje v kleti, ne rabijo pct-ja, ne rabijo maske,« se na hitro dotakneva aktualne problematike.
Brade trenutno sicer večino časa zakrivajo maske, kljub temu morajo biti urejene in kdo bi vedel kakšen modni trend se bo po »osvoboditvi« razvil.
Bolj za šalo, kot zares: morda se bodo zdravniki zgledovali po svojih predhodnikih iz viktorijanske dobe in moškim začeli svetovati, da si puščajo brade. Zakaj? Viktorijanski zdravniki so namreč verjeli, da so brada in brki kot nekakšen filter, ki bakterijam preprečujejo vstop v telo.
