Za to pisanje sem se danes, 27. oktobra 2020, odločil zaradi enostavnega vzroka: zato, ker mi je notranji čut narekoval, da Vas moram v tem čudnem času vsemogočih omejitev, policijske ure in podobnih zadreg nagovoriti. Da mora biti klub v stiku z vami.
Znano je, da smo v klubu v skrbi za zdravje vseh nas in ob upoštevanju vladnih ukrepov začasno zaustavili vadbeni proces. In veseli me, da ste zlasti starši naš ukrep sprejeli z velikim razumevanjem, saj na ta način vsi skupaj pomagamo v boju proti koronavirusu. A čeravno te dni živimo v nekakšni osami, moramo ostati povezani.
Zato to moje kratko pismo. Sem vendarle dedič odličnih vrednot, ki jih iz roda v rod prenaša dobro delo v našem klubu, vrednot, ki so skrbele, da smo bili člani kluba vedno povezani, da smo skrbeli drug za drugega. Prepričan sem, da mora biti vsaka skupnost – tudi tako majhna, a živa, kot je NTK Krka Novo mesto – neprekinjeno vpeta v socialna omrežja. Le ta nam namreč omogočajo preživetje. Sam ugotavljam, da sem ob misli, da vodim tako uspešen klub, ki premore toliko dobrih ljudi, fizično in notranje močnejši. Srčno upam, da Vam bo nekaj novih moči vlilo tudi moje pismo v želji, da se čimprej srečamo. Še pred kratkim smo načrtovali, da se bo to zgodilo na tradicionalnem klubskem vedno dobro obiskanem kostanjevem pikniku. A zagotavljam – doživeli bomo še veliko skupnih kostanjevih pingponkaških in drugačnih piknikov. Pa ostanimo povezani, ostanimo zdravi.
Jernej Jedlovčnik
