Spletno ustrahovanje se je v času epidemije covida-19 razširilo. Zaradi pomanjkanja fizičnega stika pa sta med mladimi upadla občutek empatije in zavedanje, da imajo besede, izrečene ali zapisane na spletu, realne posledice, opozarja Maja Vreča iz Safe.si. Poziva, naj mladi o spletnem ustrahovanju spregovorijo, lahko tudi anonimno na TOM telefon.
Vreča pravi, da je sama med epidemijo pričakovala, da bodo mladi s poukom na daljavo začeli internet jemati bolj resno, a se to ni zgodilo. Odsotnost stikov je po njenih besedah vplivala to, da so se mladi zaradi dolgčasa in “za hec” začeli norčevati iz vrstnikov predvsem na spletu. “A te šale imajo posledice,” je za STA dejala po junijski okrogli mizi Spletno ustrahovanje ubija, ki jo je organizirala evropska poslanka Ljudmila Novak.
Med mladimi se je odnos do nasilja normaliziral
Poudarja, da se je stanje še stopnjevalo, saj se je med mladimi normaliziral odnos do nasilja, v smislu “saj to vsi delajo”. Dodala je, da se na svetovalce, ki izvajajo delavnice v šolah, pogosto obrnejo mladi in povedo, da so deležni spletnega ustrahovanja. “Želijo se pogovarjati z odraslo osebo in neredko se dogaja, da otroci mislijo, da njihovi straši in učitelji ne bi razumeli, kaj se jim dogaja,” je povedala.
Vreča meni, da bi se o nadlegovanju morali več pogovarjati, da bi starši, učenci, učitelji in cela skupnost razumeli, da se nekaj dogaja in da se je na to treba odzvati. “Zbuditi je treba ljudi, da se zavedo, da mogoče tudi njihov otrok počne kaj neprijetnega in da ni samo zlat,” meni.
V šolah se najhitreje zazna nenavadno dogajanje
V primeru, da starši brezpogojno stojijo za otrokom, ki je nasilnež, “šola takemu staršu ne more biti kos”. V takih primerih bi bila potrebna drugačna zakonodaja in pomoč socialne službe ter policije, je dejala Vreča.
Po njenih besedah se morajo tudi šole zavedati, da so prostor, ki najhitreje zazna nenavadno dogajanje, ob tem pa je treba zaposlene opolnomočiti, kako se odzvati.”Tukaj smo, tukaj je Safe.si in ostali, ki imajo strokovno podporo. Smo več kot pripravljeni, da jim pomagamo, a naj nas prosijo, vprašajo, in ne pometajo stvari pod preprogo,” je pozvala.
Mladi, ki jih drugi ustrahujejo, morajo spregovoriti
Na okrogli mizi je sodelovala tudi Irka Jacqueline Marie Fox Fenlon, mama žrtve spletnega ustrahovanja in pobudnica zakona Coco’s Law na Irskem. Njena hči Nicole Fox je po letih spletnega ustrahovanja storila samomor. S tem zakonom pa je spletno ustrahovanje na Irskem postalo kaznivo dejanje.
Tudi Fox Fenlon je opozorila, da morajo mladi, ki jih drugi ustrahujejo, spregovoriti. Še bolj pomembno pa je, da jih njihovi starši poslušajo in slišijo. “Ko otrok govori o tem, da ga ustrahujejo, to ne pomeni, da je dramatičen ali da pretirava,” je pojasnila za STA. Starše ob tem prosi, naj stvar vzamejo zelo resno.
Vse starše spodbuja, da poskušajo razbrati znake, ki jih daje otrok. “Lahko o ustrahovanju pove, lahko več časa kot običajno preživi v svoji sobi, pogosteje joka ali ne jé,” je naštela nekaj znakov, da se z otrokom ali mladostnikom nekaj dogaja. Fox Fenlon si zdaj prizadeva, da bi se Coco’s Law sprejel na ravni celotne Evropske unije.
Anonimna pomoč na TOM telefonu
Vsi, ki ne vedo, na koga se obrniti, lahko anonimno pokličejo TOM telefon na brezplačno številko 116 111.
Iz nacionalne mreže TOM telefon so za STA sporočili, da je medvrstniško nasilje pogostejše do 15 leta starosti, lani pa so opazili izrazit porast medvrstniškega nasilja med otroci, starimi od pet do devet let. O težavah z vrstniki pogosteje poročajo mladostnice kot mladostniki, mladostnice tudi pogosteje poročajo o psihičnih težavah.
Raziskava TOM potuje, otroke obiskuje pa je pokazala, da je bilo štiri odstotke osnovnošolcev žrtev medvrstniškega nasilja, so še sporočili.
STA.
