V Knjigarni in kavarni Goga v Novem mesto so v četrtek zvečer pripravili literarni večer z ukrajinsko pesnico Jevgenijo Čuprina, na katerem se je ta odzvala predvsem na rusko agresijo nad njeno domovino. Slovenijo je tudi posvarila pred Putinom in njegovim osvajalskim apetitom, sebe pa označila za punk in underground pesnico.
Tudi Slovenija bi morala razmisliti o svoji varnosti in obrambi pred Putinovo Rusijo. Kot slovanska in postsocialistična država ste namreč Putinova tarča, hkrati pa ste na njenem vojnem dometu, je menila.
Putin namreč “zbira slovanske dežele in nekdanje dežele socializma” ter želi podjarmiti vso Evropo, je pojasnila in menila, da je v takih okoliščinah bolje razmišljati o lastni varnosti kot o njih, Ukrajincih. Oni se bodo že znašli in zmagali. Rusija bo sicer verjetno razpadla, številni narodi, ki so zdaj v njenem “suženjstvu”, pa se bodo osamosvojili, je na pogovoru menila pesnica.
Sama stavi predvsem na “tlačena severna ljudstva”, na čigar območjih so glavne zaloge nafte in plina, ki si ju zdaj lasti Rusija. Hkrati je izrazila upanje, da Putin in ruska vojska, ki je pod njegovim vodstvom, svojega pohoda nad Evropo ne bosta nadaljevala.
Na pogovor, ki ga je vodil novinar Aljaž Vrabec, prevajala pa je prevajalka Lijana Dejak, so prireditelji povabili tudi profesorja Blaža Podlesnika, avtorja knjige Pregled ruske kulturne zgodovine. Ta je predstavil zgodovinski pogled na rusko-ukrajinski konflikt. Poudaril je, da je ruska stran za svoje opravičilo zlorabljala zgodovino in da na to ni imuna tudi nasprotna ukrajinska stran.
V krajši polemiki z ukrajinsko gostjo se je držal zgolj kulturno-zgodovinskih dejstev, Čuprina pa se je na te odzvala predvsem z vidika napadane države in njene resnice.
Ob omembi, da Putin vojno agresijo nad Ukrajino opravičuje z napadom na tamkajšnji fašizem in z denacifikacijo, je menila, da gre za fašizem zgolj v ruskem primeru, medtem ko je domnevni ukrajinski fašizem zanikala.
Kot je pojasnila, gre v Ukrajini, in po njenem mnenju tudi v ukrajinskem vojaškem nacionalističnem bataljonu Azov, zgolj za ljudi različnih prepričanj. V Ukrajini je namreč veliko različnih religij in prepričanj, je dodala.
Čuprina je povzela, da bi sicer svet moral bolj razmišljati o lastni obrambi in zaščiti pred rusko vojsko, kot pa o tem, ali so v Ukrajini nacisti. Novomeški pogovor je končala s samosvojim pevskim nastopom.
STA.
