Kako pa vi praznujete silvestrovo, kaj jeste na novega leta dan? Ste na prehodu v novo leto oblečeni v rdeče spodje perilo? Je na mizi svinjina? Običajev, kako se posloviti od starega leta in začeti novo, je toliko, kot je kultur oziroma gospodinjstev.
Novo leto simbolično predstavlja začetek nečesa novega, prihod novega življenja. Novo leto so praznovali že v Mezopotamiji, nato stara ljudstva Egipčanov, Feničanov, Perzijcev in Grki, vsa ta praznovanja so bila v večini vezana na enakonočja. Rimljani so novo leto sprva praznovali 1. marca, leta 153 p.n.š. pa so ga prestavili na 1. januar. A skozi zgodovino se je datum prvega dne novega leta spreminjal. 1. januar se je kot prvi dan v novem letu vrnil leta 1691, ko je papež Inocenc XII. znova razglasil, da je ta dan prvi dan v novem letu. Vmes se je zamenjal tudi koledar, leta 1582 je papež Gregor XIII. uvedel gregorijanski koledar, ki je zamenjal stari, julijanski. Tako na kratko preletimo – sicer izredno bogato – zgodovino novega leta.
Praznovanje novega leta po svetu
Kako pa praznujejo novo leto po svetu? Seveda nas najbolj zanimajo sosedje. V Avstriji velja za eno najbolj znanih tradicij vlivanje svinca. Majhno količino svinca stalijo na žlici, nato pa ga vlijejo v vodo. Iz nastalega vzorca nato poskušajo napovedati, kaj jim bo prineslo novo leto. Avstrijci si med seboj podarjajo figurice za srečo, ponavadi gre za prašičke. Novo leto pa začnejo z valčkom Na lepi modri Donavi, ki jo na tradicionalnem koncertu zaigrajo filharmoniki.
Tudi Madžare zanima kaj prinaša novo poglavje. Dekleta so po tradiciji v cmoke položile košček papirja z imeni fantov. Prvi cmok, ki je med kuhanjem priplaval na površje, je vseboval listek z imenom njenega bodočega moža. Kmete pa je zanimalo, kakšna bo letina. Naredili so si nekakšen »čebulni koledar«. Čebulo so prepolovili, jo olupili 12 plasti, vsaka plast je predstavljala svoj mesec. Kose so razvrstili po vrstnem redu mesecev in vsakega posolili. Če se je sol stopila, je po njihovem prepričanju to pomenilo, da bo mesec poln padavin.
Naši zahodni sosedje v novo leto vstopijo odeti v rdeče spodnje perilo, ta tradicija naj bi prinašala plodnost in bogastvo. Znan je tudi običaj, ki veleva, da ob vsakem zvonjenju polnočnega zvonca Italijani pojedo po en grozd, skupaj dvanajst, da preženejo smolo v vseh prihajajočih mesecih. V Italiji velja stara rima:» Kdor poje grozdje na novo leto, bo imel denar vse leto«. Pregovor je morda nastal, ker je veljalo, da če si dovolj moder, da rešiš nekaj grozdja jesenske trgatve, kot kaže znaš varčevati.
Hrvati imajo navade precej podobne našim. Tudi pri njih velja šega, da kar počneš za novega leta dan, praviloma počneš vse leto. Bunjevaški Hrvati so verjeli, da je prvo jutro v novem letu za družino najbolj pomemben dan. Zjutraj so se umivali z vodo, v kateri je bilo jabolko in kovanec, ta običaj naj bi jim prinesel zdravja in bogastva za celo leto. Srečo v novem letu je moral po tradiciji prvi zaželeti moški in nato ženska, če se je vrstni red obrnil, je to prineslo nesrečo.
Ženske očitno prinašajo nesrečo tudi v Sloveniji, tudi pri nas je veljal običaj, da ni dobro, če je prvi novoletni obisk pri hiši, ženska. Včasih so dekleta, da bi imela srečo trikrat pometle sobo v smeri od praga proti mizi (da se sreče niso pometle ven), smeti so nato raztresle po vrtu, zaradi tega pa naj bi bogato obrodilo tudi sadno drevje. Prav s tem namenom so kmetje, na novega leta dan, s sadnih dreves otresali sneg.
Na naših tleh so ponekod okraševali studence in vodnjake, vodi se je darovalo denar, jabolka, orehe in bršljan, ter obredni kruh, pečen za praznike- božičnik. Na novo leto so se nato umivali z vodo iz studenca, ta običaj pa je prinesel srečo in blagostanje.
Velik del tradicije predstavlja tudi hrana
Slovenci nismo izjema, ki se na novega leta dan odrečemo perutnini. S perutnino sreča odleti, prav tako imajo kokoši navado, da brskajo in kopljejo po tleh, to pa naj bi pomenilo vračanje v preteklost. Nekako je obveljala navada, da se na ta dan postreže svinjina. Prašiči namreč s svojimi rilci rijejo naprej. Svinjina naj bi simbolizirala napredek, izobilje. Dobro je postreči z lečo, ki s svojo obliko spominja na zlatnike. Listi zloženi v sarmi, pa naj bi z nekaj domišljije spominjali na zložen denar. Pojedino je obvezno treba skleniti z okroglo sladico, ki simbolizira srečo in bogastvo.
No, goste se ne trudite navdušiti z jastogom, ker se ti gibljejo vzvratno. Če kaj daste na kitajsko tradicijo, se izogibajte vseh jedi bele barve, saj to povezujejo s smrtjo.
