” Pogosto opažamo, da tudi bolniki, ki so preboleli blažje oblike še dolgo časa po preboleli bolezni tožijo zaradi utrujenosti, slabše fizične kondicije, zadihanosti”
Bolniki, ki so preboleli težjo obliko koronavirusa imajo lahko številne in raznolike posledice. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specializantom za področje infektologije dr.med. Primožem Brkićem,zaposlenim v Splošni bolnišnici Novo mesto, ki nam je dejal, da so bila v novomeški bolnišnici najpogosteje prizadeta dihala.
Najpogosteje so v sklopu Covida prizadeta dihala
V novomeški bolnišnici je bolnike, ki so preboleli koronavirus, najpogosteje prizadelo še dodatno njihova dihala. “To se lahko kaže s kašljem, tiščanjem v prsnem košu, težkim dihanjem,” pravi infektolog dr.med. Primož. V kolikor je na rentgenski sliki viden vnetni infiltrat, taki bolezni pravimo pljučnica. Takšni bolniki s pljučnico najpogosteje potrebujejo zdravljenje s kisikom, kortikostetoidi ter protivirusnimi zdravili, pojasni. “Relativno pogosto smo v sklopu Covida priča tudi prizadetosti jeter, žil s posledičnim nastankom strdkov v le – teh,” pravi. Ob zdravljenju Covid pljučnice s kortikosteroidi, ki so osnovno zdravilo, pa prihaja do izrazitega poslabšanja sladkorne bolezni, katere bolniki pred Covid pljučnico niso imeli. Pri starejših bolnikih pa pogosto ugotavljajo poslabšanje mentalnega stanja – demence in so po odpusti iz bolnišnice potrebovali več pomoči ali celo namestitev v domu.
Covid lahko direktno ali indirektno prizadene praktično vse organe in organske sisteme v telesu
Kljub najmodernejšim tehnikam zdravljenja, je pri bolnikih, ki so potrebovali intubacijo, zdravljenje dolgotrajno
Pri najtežjih oblikah Covida je potrebno zdravljenje na intenzivni enoti, pogosto tudi intubacija – vstavitev cevke, preko katere dihajo in mehanska ventilacija, to pomeni, da z njim diha ventilator. “Tekom mehanske ventilacije so bolniki globoko sedirani, brez zavesti, prehranjujejo se po nazo ali orgastrični sondi ali pa se jih z infuzijami hrani direktno v žilo,” pravi. Pri bolniku se izvaja pasivna fizoterapija, kar pomeni razmigovanje in obračanje bolnika, ki ni pri zavesti, taki bolniki prejemajo vitaminske nadomestke, za odvajanje vode imajo nastavljen urinski kateter, ves čas zdravljenja jim merijo vrednost vitalnih parametrov za aplikacijo zdravil pa imajo vstavljene žilne kanale v večje žile in arterije. V času zdravljenja z mehansko ventilacijo pa bolniki izgubijo tudi veliko mišične mase, zato so po odstranitvi cevke in premestitve na navaden oddelek zelo oslabljeni in posledično potrebujejo dolgotrajno rehabilitacijo. Poleg vsega naštetega pa se pogosto pojavijo tudi psihične spremembe – bolniki so upočasnjeni, neorientirani v času in prostoru, nemirni in težko vodljivi. “Te težave načeloma postopoma pojenjajo, traja pa gotovo vsaj nekaj mesecev, da ti bolniki dosežejo kondicijsko raven, ki so jo imeli pred Covid19, če jo sploh še kdaj dosežejo,”pojasni.
V Sloveniji so enemu bolniku zaradi prizadetosti pljuč morali opraviti presaditev pljuč, nekateri potrebujejo tudi po odpustu terapijo s kisikom na domu.
Prizadetost pljuč po preboleli pljučnici je lahko zelo huda, spremembe so lahko tudi nepopravljive
Kot opažajo v novomeški bolnišnici, da tudi bolniki, ki so preboleli blažjo obliko Covid-a in niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja, sedaj tožijo zaradi utrujenosti, slabše fizične kondicije, zadihanosti, občutka, da z dihanjem ni vse tako, kot je bilo pred boleznijo, predvsem ob fizični aktivnosti. Bolniki se zaradi teh težav tudi vse pogosteje vračajo k zdravniku. “Pacientom po prebolelem Covid-u svetujemo zdrav način življenja z uravnoteženo prehrano, vzdrževanje primarne telesne teže in izogibanje škodljivim razvadam kot so kajenje in prekomerno uživanje alkohola,” pojasni dr.Brkić.
K.N.
