Trenutno smo ujeti v čas, ko se je vse dogajanje preselilo na splet, celo potovanja. Tako so se tudi dijaki 1. in 3. letnika tehniške gimnazije s Šolskega centra Novo mesto odpravili zgolj na virtualno potovanje – prvi v Bratislavo, drugi v Prago – in poleg znamenitosti Slovaške oz. Češke in obeh glavnih mest spoznali še nekaj osnovnih značilnosti slovaščine oz. češčine. Prisluhnili so pogovorom v obeh jezikih in se preizkusili v pogovoru tudi sami. Ugotavljali so, da je v obeh jezikih dosti podobnosti s slovenščino, čeprav spadata med zahodnoslovanske, slovenščina pa je južnoslovanski jezik.
Dijakom so bile zanimive besede, ki jih imenujemo »lažni prijatelji«, saj pomenijo nekaj drugega, kot bi pričakovali: beseda jed v slovaščini in češčini pomeni strup, beseda napad pa pomeni idejo. Na kaj pomislita Slovak in Čeh, če na slovenskih avtomobilih opazita nalepko Otrok v avtu, lahko razberete iz vtisa o delavnici, ki ga je zapisala dijakinja 1. letnika.
»Meni se je zdela predstavitev Slovaške in slovaščine zelo zanimiva in poučna. Všeč sta mi bila kviz in virtualno vodenje po Bratislavi. Presenetila me je beseda otrok, ki v slovaščini pomeni suženj. Predavateljici bi sporočila, da nisem vedela veliko o tej državi in jeziku, a sem se iz te predstavitve kar nekaj naučila. Menim, da je spoznavanje različnih jezikov pomembno in koristno, saj tako odkrivamo tudi kulturo tistih ljudstev, prav pa nam pride pri potovanju.« (Helena, T1b)
Ena od dijakinj tretjega letnika pa je takole ocenila »potovanje« v Prago:
»Jezikovna delavnica je bila zanimiva, saj smo spoznali nekaj splošnih informacij o Češki, njeni kulturi, hrani in o glavnem mestu Praga. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo reševali kviz in poslušali dialog, saj smo tako ugotovili, koliko čeških besed razumemo, in spoznali, da sta si slovenski in češki jezik precej podobna. Všeč mi je bilo, da nas predavateljici nista “prestrašili” z vsemi pravili in natančnimi izgovorjavami v češkem jeziku. Predstavitev me je še bolj spodbudila k temu, da obiščem Prago, in že zdaj mislim, da tega potovanja ne bom obžalovala.« (Ana, T3b)
***
Jezikovni delavnici Izlet v Bratislavo in Izlet v Prago sta bili organizirani kot preddogodka Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, pripravili pa so ju na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Slovaško delavnico je vodila dolenjska rojakinja Darija Pivk, lektorica za slovaški jezik na Katedri za slovaški jezik in književnost, značilnosti češčine je ponazorila predavateljica češkega jezika dr. Jana Šnytova, njena pomočnica Katja R. Perne pa je predstavila Češko in znamenitosti Prage.
V preteklosti so Slovence, Čehe in Slovake povezovale močne kulturne vezi. V slovenščini imamo veliko besed, prevzetih iz češčine (pivo, kolek, lepenka, losos, naboj, nazor, raznožka, ustava …), in na ta pojav je kritično opozarjal že Jernej Kopitar. Po 2. svetovni vojni so se v desetletjih približevanja angleško govorečemu svetu kulturno-jezikovne vezi z zahodnoslovanskimi jeziki razrahljale; interesa za učenje slovanskih jezikov je vse manj. Podobnosti med jeziki pa seveda ostajajo in lahko smo še tako užaljeni, vendar ni nič presenetljivo, če se zgodi, da površni organizatorji na mednarodnih tekmah namesto slovenske himne predvajajo slovaško. Poimenovanja za jezik in pripadnike obeh narodov za nevajena ušesa namreč res zvenijo enako: slovenščina – slovenčina; slovenski – slovensky, Slovenka – Slovenka; Slovenec – Slovak. Na delavnici pa smo se naučili bistveno razliko med slovenskimi in slovaškimi oz. češkimi besedami: slovenske besede imajo naglas na kateremkoli zlogu, slovaške in češke pa vedno na prvem.
Jožica Jožef Beg
