7. julija je definitivno dan »čokoholikov«. No, čeprav se ljubitelji čokolade z njo pocrkljamo (skoraj) vsak dan, pa bo ta danes vendarle še posebej prijal. Kljub temu, da (sedmi) julij, glede na to, da je poletje, ni ravno najbolj posrečena izbira za svetovni dan čokolade, pa je bila na ta dan prvič (leta 1550) predstavljena Evropi. No, roko na srce, čokolada je vendarle čokolada – ne glede na letni čas, obliko, barvo, stopnjo njene »stopljenosti« …
Kaj sploh je čokolada?
Glavna sestavine čokolade so kakavova zrna, ki rastejo na kakavovcih – zimzelenih grmih v vlažnem tropskem okolju z bogato prstjo, senco, dežjem a visokimi temperaturami. Kakavova zrna se skrivajo v strokih, ki dozorijo iz cvetov.
Prav proces nastajanja čokolade je dolg in precej zahteven, namreč, za dober in kvaliteten končni izdelek je potrebna popolna izvedba celotne poti – od obiranja ter predelave zrn do praženja, trenja in mletja. Proti koncu procesa se oluščena kakavova zrna zmeljejo v gosto maso – kakavovo pasto, iz katere nato nastane kakavovo maslo, testo, prah ali pa čokolada. Slednja končno strukturo dobi šele v fazi mehanske in toplotne obdelave.
Da dobijo čokolado torej kakavovi pasti dodajo kakavovo maslo, sladkor, mleko in druge dodatke od katerih je odvisno, katera vrsta čokolade bo nastala.
Ali ste vedeli?
- Za pol kilograma čokolade potrebujejo približno 300 – 400 kakavovih zrn.
- Vsako kakavovo drevo proizvede približno 2000 – 2500 kakavovih strokov.
- Bela čokolada pravzaprav ni čokolada, saj ne vsebuje kakavovih zrn.
- Košček prave temne čokolade na dan zmanjša tveganje za srčne bolezni za tretjino.
- Čokolada je največkrat kupljeno darilo na svetu.
- Največji porabniki čokolade na svetu so Švicarji.
No, če si je že ne privoščite vsak dan, si jo danes skorajda morate. Poleg tega, da dviguje razpoloženje, odpravlja utrujenost in depresijo, koristi tudi srcu, žilnemu sistemu in uravnava krvni sladkor. Zatorej – veselo razvajanje brbončic!
